Dokler ne bo Slovenija DOKONČNO razčistila s komunizmom in s svojo medvojno in povojno zgodovino, bo ostala napol zmešana in defektna.
Dokler bomo imeli v Sloveniji eno samo ulico poimenovano po Titu, Kardelju, Kidriču, Francu Rozmanu in drugih morilcih, bo to zastrupljalo psiho slovenskih ljudi in jih podzavestno opominjalo, da pri nas niti umor ni zločin.
Zakaj mislite, da so komunisti po vojni postavili brez števila spomenikov, preimenovali vse ulice in javne objekte, celo mesta (Kidričevo, anyone?)? Zakaj se tako trmasto upirajo, da bi se vse to spremenilo? Ker se zavedajo izrednega vpliva teh navidez nepomembnih komponent slovenskega vsakdana. To so vse izredno močni simboli. To so na nek način oddajniki v mreži Matrice, njene ključne točke. To so imena, ki jih ljudje uporabljajo vsak dan, nezavedno. In vsakič, ko jih izrečejo, jih opominjajo, kdo je dejanski gospodar v tej državi, kdo je avtoriteta, kdo odloča o tem, kaj je prav in kaj narobe. Z uporabo teh prekletih morilskih imen v javnem življenju je Slovenčev osnovni človeški čut za moralo neizogibno pohabljen, izkrivljen, tudi če ljudje tega sami nočejo.
Dokler ne bomo simbolično odstranili vseh teh imen in spomenikov iz naših ulic in trgov, nas bodo še naprej zastrupljala in ukrivljala našo psiho. Dokler častimo morilce, enostavno ne moremo postati niti dobri, niti razumni ljudje.
Osebno celo razmišljam, da bi s tem v zvezi vložil tožbo proti slovenski državi na Evropsko sodišče za človekove pravice. Nekako bo treba opraviti s tem, in nekje bo treba začeti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar