Igrokaz: Hamet Von Absurdistan
Avtor: Narodni kronist Shaman Aristotel Beležkovič
Ekspozicija
Glede na to, da ni možno čisto natančno opredeliti čigavi konkretno interesi so bili ves čas na prvem mestu, poleg Iskratelovih, mi dovolite, da neznanega storilca poimenujem kar The Organization oz. po domatje "Organizacija" (Btw. za zainteresirano javnost, po eskimsko se pravilno napiše Organzacija; primer stavka: "Ja sam se na njega strašno napal'la kad sam skontala da je u Organzaciji".)
Imena tipa "hobotnica" ipd. se mi zdijo abotno neinventivna, hehe, zato raje Organizacija.
Trije mušketirji iz te naše napol ljudske epske povedi napol klasičnega igrokaza oz. farse po Aristotelu, niso živeli v pregovorni deželi Far Far Away, ampak v deželici-vukojebinici z imenom Absurdistan, ki se prične v Škofji Loki in se zaključi na skrajnem horizontu zadnjega otoka v arhipelagu Kleptoides Carniolles Communistae Subalpines.
Naš trio fantastikus so v bistvu nekšni sodobni stražarji dobička, ki so na celi svoji poti skrbeli izključno za interese Iskratela oz. Organizacije. Z žegnom nomenklature, kakopak, morda pa sta "Organizacija" in "nomenklatura" pač eno in isto.
Narodno izročilo Absurdistancev, ki ga najpogosteje najdemo zapisanega na tiskanih elektronskih vezjih, domatje kakopak izdelave, v obliki preprostih ustnih ljuckih pripovedi ob tabornem ognju, je polno zgodbic, ki pravijo, da je Dremelj svojo karijero pričel kot nekšen sodelavec v IT Iskratela pred davnimi dvajsetimi leti, služeč kot zunanji sodelavec onboard USS Labore. Zlobniki so mu rekli "PC-pucflek, ki je simpatičen nekomu tam gor".
Ko je bila Organizacija v kateri je takrat odkrito mračil in oblačil tovariš Staljin "osebno y personalno", rabila opraviti eno svojih največjih nalog - preprečiti vstop prave konkurence Mobitelu na trg mobilnih komunikacij, ter hkrati pred EU uprizoriti igrokaz, ki fingira, da v SLO obstaja dereguliran prosti trg mobilnih telefonskih storitev, je sklicala sestanek, ne zemoskega, pač pa laborskega kartela. Tam so se domenili, da bo Iskratel skupaj z Intereuropo in še par maziljenih nazi-interesnih domaćijsko-tovariških igralcev, ustanovil Simobil. Cilj #1: Fingirati hudo konkurenco Mobitleu; Cilj #2: Zagotoviti plasma Siemens-Iskratel infrastrukture v mobilnih mrežah v Absurdistanu. Poprej je pel samo od pomembnih tovarišev maziljeni Ericsson. Ki so ipak menili, da je pametno imeti dve železi v ognju.
Kmalu se je samo od sebe takorekoč izkazalo, da je najbolje, če na vrh Simobila inštalirajo kakega zaupanja vrednega praetorijanca. (Baš ćudim, hehe). Škofjeloški Don iz znane družine Donov di tutti donni, ki kakopak tudi danes sedi zelo visoko, kaj zelo visoko, sedi najvišje do sedaj, je bojda tudi pomembno vplival na imenovanje (Offerta deja kuda not refjuza). Jap uganili ste, "človek vreden zaupanja" je bil Dremelj.
Preden nadaljujem, mi dovolite, da vas spomnim, da je Siemens Von Bavaria bil uradno 47 koma jozef procent lastnik Iskratela, neuradno, ko se upošteva parkinge pa 52%. Najbrž ni treba posebej pudarjati, da so se interesi Organizacije zelo lepo skladali z interesi Siemensa, kar je celi zgodbi ves časa dajalo pridih europskosti in žlahtnega internacionalizma in solidne poštenosti hepeninga vobče.
Čeprav je materijala za tisoče prelepih basni znotraj večjega knjižnega dela dovolj, se bom ipak držal strogo kratkega povzetka, ki se fokusira na naše tri junake, naše tri falangiste, naše tri mušketirje - varuhe interesov Organizacije, vojščake na zadatku.
Bilo je prav tako davno, ko so ata v kompartijski in udbini nomenklaturi visoko pozicionirani tovariš Mitić bili šefom PTT. Takrat že so nastale nekšne povezave in dolgovi na relaciji Cigaletova - Labore. Don Corleone MItticchi je slaščičarju z Labor nekoč davno bojda rekel. "Will you do the service when WE ask you". Slaščičarska kreatura je padla na kolena, Donu kušnila roko in hlipajoče ihtela zatrjevati, da ja, seveda da bo "izvršila uslugo", ko pride čas.
No, otroci so se rodili, so rastli, se šolali in čas je prišel. Tovariš Mititj Đunjor je potreboval "dobro službeno pozicijo". Položaj takorekoč. Člouk pač mora imet šiht, kanede. Labore so takrat, ž njegovim prihodom, bojda naglo zacvetele, prekrilo jih je pregrinjalo iz tisočerih genijalnih idej.
Naš tretji mušketir je sicer posebna zgodba. On je tisti, ki v absirdistanskih zgodbah nastopa sicer v enakih rolah "vojščakov ubogljivcev Organizacije", ma on sodi v kategorijo "Imeti moraš vsaj enega, ki kaj zna in ve za kaj se pri tehnologiji gre". Puljić je gor v organizaciji Iskratela počasi rasel in zorel v razvojnih laboratorijih.
Kolozija
(s flešbek dogradnjami ekspozicije in prvim od številnih klimaksov oligopolnega takorekoč igrokaza)
Iskratel je spomenik absurdistanske oportunistične mislenosti: Na vrhu Iskratela so se pubeci domenili, da se bodo trije tavrhnji poklonili trem najmočnejšim polom politične scene v Aburdistancev. Tai pan, ki je barvo imel premočno zažrto v kožo, se seveda ni niti hotel niti mogel prefarbati. Zato so druge dva vrhnja določili da se poklonijo tačrnim in takmečkim. Treba je jebiga, saj moraš imeti prave povezave za vse sorte političnih orgij.
Vmesna zgodba je kot vemo bila ta, da je kompartijina depandansa LDS na vrh Telekoma zavihtela Liborja Vončino, kot stražarja mu je pa Organizacija namestila tudi Mititja. Zgodovinski dogodek je bil pospremljen z zgodovinsko opombo Ivana Grosupeljskega: "Mititj je znan priimek, vemo vsi ...nomenklatura partije, ...dejstvo je....na 45 padlage!"
Skrivnostna so pota Organizaicje, bi lahko rekli, in, ko so bile razmere dozorele je Organizacija na vrh Telekoma zavihtela Dremlja. Seveda da je to bilo prikazano kot nazi interes, kako drugače bi dosegli nenačelni konsenz čisto vseh. (Btw. meni ni bilo nikoli jasno ali gre za absurdistanski ali nemški nazi interes, ker je Siemens pač bil tako velik deležnik v zgodbi, ma to za našo zgodbo ni važno, hehe). Vse politične stranke so se seveda da afirmativno odzvale na klic naziinteresa in požegnale to umetniško inštalacijo na prostem.
Od tu naprej je zgodba bila dobila bolj enostavne in prozaične tone.
Dremelj je šel na sestanek z Doni in se dogovoril, da mu naj v upravi poleg Mititja in Puljitja dajo še enega za finance. Pa mu je dalo. ONO. DALO. hehe.
Potem tekla so leta sreče in romantike i nirvane. Iskratel je na poštenih kakopak razpisih dobil čisto vse, kar se je na Telekomu dalo dobiti od poslov. Še v Avtento, nekšen interni razširjeni nabavni oddelek kolhoza za sofisticiran nateg nacije oz. eskivažo javnih razpisov, so inštalirali četrtega mušketirja iz Iskratel, da je "veselje bila večja". hehe.
Pravi zaplet je nastal, ko se je kompartija v tem mandatu bila odločila pospešiti proces reinkarnacije komunajzerizma v Absurdstancev in zato očistiti polovičnih polit-konsenzualnih zgodb, četudi so nastale na platformi nazi-interesa. Donu iz Škofjeloke je Organizacija razložila, da morajo izostriti svojo udarno pest in Don se je strinjal.
Dremlju, Mititju in Puljitju so, poleg tega da so jim servirali, da je to idealen način, da se brez bolečin sanira nekatere njihove genijalne poteze investiranja na območju Zahodnega Balkana y bogami Girbaltarja tudi, razložili, da jih toplo podkiklje matere laborske čaka z vso svojo toplino, omamnim vonjem in recepetivnostjo, hehe.
Puljić se je kot najmanj sporen v Iskratel uradno vrnil takoj. Dremelj tam "projektno" sodeluje (združuje delo, takorekoč) že nekaj časa, Mititj pa očitno ima neke druge, večje najbrž, ambicije, pa trenutno ni jasno kako se bo udomil, je pa čas tudi njemu potekel in bomo kmalu izvedeli, kanede. Če so udomili Čivklna, bodo ja tudi njega. Poleg tega, da bi lahko bil predsednik košarkarske zveze Slovenije, je on praktično kot Kocijančič. Alesmaher. Alesmaher na 45 padlage.
Razplet
Razpleta tega igrokaza še ni. Ker še ni napisan. Stej tjund , naši junaki nas bodo še dolgo razveseljevali s svojo živahno dejavnostjo. Pa tek su počeli, jebote!
P.S. Za vse tiste, ki vas je zmedlo, da Hameta sploh ni bilo na sceno, naj povem, da v absurdistanskih igrokazih glavni junaki nikoli ne nastopijo na sceni. V absurdistanu so glavni junaki vedno izza odra. Takšna je pač absurdistanska šola dramatike. Tej smeri v dramski umetnosti se reče "Podmizni absurdistanski slog". Profesionalci mu slengovsko pogosto rečejo kar "Potemkin drama".Na primer: "Naslednje leto bomo v gledališču XYZ postavili potemkina, čuj!"
Ni komentarjev:
Objavite komentar