četrtek, 18. november 2010

992964 - o "blagodejnem" učinku plenilskega kapitalizma na inovativni del gospodarstva

"Plenilski državno-tovarišijski kartelni kapitalizem" je pravilno polno ime sistema, ki so nam ga darovali tovariši večnopraetorijanski klepto-kamariljniki in njihovo bracvo srpokladifca.

Ne ve se kateri izmed štirih pridevnivov: plenilski, državni, tovarišijski in kartelni je na Slovenijo deloval bolj devastacijsko in v smislu razvoja bolj zaviralno.

Kovačev tekst v celoti podpišem, seveda. (Naj nekdo obvesti tisek, hehe).
Še zlasti mi je simpatično, da je omenil pismo skupine okrog Boscarola naslovljeno premijerju, žalibog pač tovarišu Pahorju.

Tisto pismo je brez rezervacij vsega rešpekta vredno, njegova kredibilnost pa skorajda absolutna, saj so ga spisali dedi, ki po eni strani imajo kup pametnejpega dela, hehe, po drugi pa zelo dobro vedo za kaj gre, bili napisali sporočilo rulerjem nacije, pa za razliko od recimo davčnosvetovalnih umnih eskapad tovariša Bineta Kordeža, niso v ničemer sebično naravnane na šićarjenje boljših davčnih pogojev zase - z jasnim medvrstičnim ciljem, lobiranjem boljših pogojev v svoj prid, ki lajšajo doseganje profita in osvobajajo biznise imperativa maksimizacije izkupička potom inoviranja, višanja obsega prodaje, nižanja stroškov proizvodnje na enoto proizvodnega outputa, itd.

Da se razumemo, nemaliciozno, seriozno, nesebično naravnano insistiranje poslovnežev-investitorjev-podjetnikov na nižanju davkov podjetjem in investitorjem je seveda da vedno legitimno in je bolj naravno od naravno čiste vode. Gorje družbi, ki satanizira podjetnikovo insistiranje na minimizaciji davčnega bremena. Ni to sporno. Tako kot ni sporno, da deloponudniki prav tako smejo insistirati na minimiziranju in nenehni nižalno naravnani optimizaciji davkov na prihodke iz dela.

Sporno je če podjetniki, ki so za mene tisti pravi očetje v nacionalni družini, ki družino, zlasti šibke in za delo še nedorasle, "s kruhom hranijo", z drugimi besedami, observirano na ravni nacionalnega kolektiviteta - tisti zaresni "očetje nacije" (ne pa neki tam fakin političarski đabalebaroši, ki jih agitprop hiti kititi s titulo "očeta naroda" in jih riniti pod reflektorje kot glavne), ...

...skratka, sporno je če podjetniki - očetje naroda, ne zmorejo biti pravi dedi in si na ravni nacionalnega koletiviteta iskreno prizadevati za fer odnose med vsemi protagonisti na sceni ustvarjanja dobrin in keša. Sporno je tudi, če ne znajo do šibkih in deprivilegirnaih na kakršnekoli način, zavzeti civiliziran gard. Iz čiste pragme in človeškega viteštva, dedi moji, ter nikakor ne iz motivacije sluzastega pačenja, češ "Glej me mama kako se znam lepo pačiti, da "imam veselje do socialnega kapitala".
A ne le sporno, tudi protizakonito je, če se v maniri najbolj zavržnih gnjid zatekajo v podmizno-koruptivna kriminalna dejanja, kot edini način in pot do "uspeha" na trgu. 

Kadar v družbi, ali naciji, ali državnem korpusu in z vsem tem povezanim gospodarskim korpusom, prevladajo med "decision maker-ji", med zares močnimi, ki zares odločajo, požrešne, žepotrpne, sebične predatorske gnjide, katerih agenda je zlodejska, se zgodi to, o čemer Kovač piše. 

Naciji se zgodi predatorski sistem, predatorski sistem pa proizvede in nenehno z novo svežo krvjo napaja predatorski modus vivendi in modus operandi v družbi. 

Naciji se zgodi eskalacija rapidne ekspanzije števila moralnohorizontalnih predatorskih klepto žepotrpačev. Čeprav z ničemer opravičljivo, a vendarle znanstveno razložljivo. Namreč, tam, kjer se vse to sreča z, oz. trči ob eksistenco, nastanejo žarišča družebenega raka, ki jih z gorivom napaja boj za preživetje. E, to je potem zares velika jeba, dedi moji in pupike moje. To vodi v Chichago 1929 in Rusijo 1996.

Na tem mestu bi želel opozoriti na neko zelo pomembno zadevo, krucialno za pravilno percepcijo slovenskega položaja.

Nedopustno mistificiranje in delno tudi nedopustno relativiziranje bi bilo, ne izpostaviti, da se vse to žepotrpanje (1) dogaja pretežno, kaj pretežno - skoraj izključno iz državne blagajne, to je iz davkozavezančevega žepa in (2) s pomočjo državnega represivnega aparata, preko davkov, paradavkov in prispevkov in psevdo prispevkov. V prevodu: Eni Slovenci svojim sosedom in sorodnikom kradejo posredno preko državnega aparata. Zahrbtno kradejo. ker nimajo jajc krasti s flinto v roki. Ni jajc, jebiga. The fakin lefties thing, hehe.

Kdor iskreno in dobronamerno išče rešitev za to nacijo oz. skupnost, ne more mimo tega, da ravnokar elaborirano dejstvo ne postavi na vrh dijagnostičnega poročila in sanacijo posledično začne prav tam. Ker je to pač najvišja prioriteta in ne neke tam umetno izumljene surogatne "najvišje prioritete".

Boscarol & skupina so za moje pojme, ravno zato, ker so dedi in pol, premalo ostro zahtevali drastične spremembe pri davkih.

Davki, paradavki, prispevki, psevdoprispevki so poglavitni dobavitelj krvi v žepotrpno korito od tam pa v žepotrpni stroj. 

Takoj naprej na seznamu, so vsa podjetja v državni lasti, ki niso namenjena neposredno izvrševanju konkretnega nujnega državnega servisa državljanom. Zakaj? Zato, ker so po eni strani dodatni kanal v enaki funkciji kot klepto-koruptivno žepotrpanje iz skupne sklede v žepe predatorskih žepotrpačev, po drugi pa so nedopustna dodatna moč v rokah političarske zlorabe oblasti in njihovega kadrovskega onegavljenja vzdolž vektorja negativne selekcije po načelu "NašSvoj gardian tekovin naj bo, pa magari nesposoben kot Marko in glup ko tocilo"

No, ste opazili neko posebnost v zgoraj napisanemu, dedi in pupe moje forumske? Tota posebnost je, da so The Mladoekonomisti že davno predlagali EDS in odprodajo državnih kolhozov in nižanje proračunske porabe za vsako ceno. Skratka, že davno so pubeci in videli in vedeli kaj nam je delati.

P.S. A ni zanimivo, da najbolj čisti kapitalisti od vseh kapitalistov - Boscarol in skupina predlagajo nižanje obdavčitve dela. Njim nasprotno pa kvazi-levičarska samooklicano kao pro-delavska kamarilja, srdito vztraja na višanju obdavčitve dela. Go figure!

Paradoks je tudi, da vsi oni, ki v tej deželi zagovarjajo čisti prostotržni kapitalizem, premorejo hkrati za nekaj dolžin kopja več pravih, otipljivih rešitev in inicijativ za bolj fer družbeni deal. 

Oni dan sem v sobotni prilogi Dela bral tovariša Crnkoviča, tovariša Markeša in celo plejado jeznih umetnikov, ki so vsi po vrsti pisali Kovaču podobno. Bili so jezni, ker so jim žepotrpni dildo zlodeji ukradli državo in nacijo oropali pravičnosti in fer odnosov. Iste kritike istih pojavov. A vendarle je bilo jasno prebrati, da platforma ni ista.

Vsem je bila lastna ena skupna lastnost: vsi oni volijo predatorsko klepto kamariljo oz. nojevsko abstinirajo v korist kamarilje, ki je vse to zlo dizajnirala, sproducirala doktrine, vzakonila, prakticirala in na njemu še vedno, zelo srdito in agresivno vztraja. Bojda v imenu tekovin.

Vsi oni ost usmerjajo proti nekšnih fantomskih neo kakopak liberalnih sovragih in jasno kažejo, da njim najljubših "bojda-levo-bojda-na-sredini" in vseh kohort žepotrpnih praetorijacev, ki korakajo skupaj z najljubšo jim "bojda-levo-bojda-na-sredini" ne vidijo kot krivca. Ehh, jebiga sad!

Strašna neka ta naša inteligenca, katere glas je na velika vrata pripuščen v javni eter, strašna inteligenca, ki jo premore to naše izmučeno in nenehno grobo ropano in manipulirano ljucvo. 

Naša inteligenca je đouk od đouka. 

Sami strahopetni pizdeki, ki tekmujejo kdo bo bolj zanikalno korakal skupaj z režimom večnih praetorijancev. Kdo bo bolj umetleno zapel ali zapisal svoj alibi, češ, korakam s fašističnim režimom, ker ga percipiram za "bojda-leve-bojda-na-sredini". 

In hitijo, krileč z ročicami histerično kričati "Samo princ teme Janša ne". Zakaj je ravno ta model slabši od njim najljubši vodij, pa ne zmore niti eden artikulirati tako, da pije vodo in v istem cugu ne diskvalificira in odpihne tudi njihove idole. 

Ko jih pa v političnem diskurzu z argumenti steraš na zadnje okope, zapojejo sami trivijalno sebični argumenti - strah jih je, da NjihoveSvoje gardijane nezasluženih rentic, ki jih percipirajo za svoje fevdalno prvojebno pravico, ne bi odplaknil in na oblastni poziciji nadomestil kdo, ki bo te nezaslužene rentice in parazitiziranje odpravil. Etoooooo! 

Toliko o bibličnih razsežnosti vzvišenosti njihovih motivacij in osebnih agend. 

Fakin sebičnost je vse kar ostane na tleh ko povprečno poklicno-altruistično gnjido Slovenistana daš izpostaviti delovanju vrtiljaka sredobežnih sil resnice, ki iz njihovih patetičnih kreaturic odcedijo vse smrdljivo demagoško sprenevedalne fekalije lastne problematičnim prestrašenim umom zatekajočim se v zanikanje in relativizacijo motiviranjem ohranjanja nezasluženih privilegijev in rentic in sinekuric na račun ustvarjalcev dobrin in keša v Slovenistanu.

A vendarle ne smemo ne opaziti: Tovariš Crnkovič, tovariš Marcel, Tovariš Markeš in še na tisoče poklicnih pozerskih altruistov, vendarle na glas izražajo zahtevo po fer odnosih v družbi, tako kot naš Kovač. Vsi imajo navidezno enak cilj, le da ona armada kao levosučnih kaopravičnih, po eni strani arogantno misli, da med pojmoma "levo" in "altruistično" stoji enačaj, po durgi pa povsem napačno dijagnosticira katera beštija jeba naše kure, a vsi vemo da ni petjaln. Ne zdržim - to je meni hepening na liniji "Jebajo moteni fašistični večnopraetorijanski izprijenci kup zrokicamikrilečih razumniških zmedenčkov". Hehe.

P.P.S. Upam, da bodo slavni slovenski razumniki uspeli detektirati čigavega trdonjo imajo tako oni kot cela nacija v anusu še preden v Jukatan trešči naslednji veliki kamen. Kako jim trenutno gre je videti, da nas bo peklenski ognjeni val prej odrešil vseh muk, kot vsa njihova pamet, ki jim jo je bog daroval, oni se pa iz nje nemarno in po barbarsko norca delajo. Wot ei fakin vejst of divajn intervenšn, bi rekli Eskimi.

Link

Ni komentarjev: