Kalimbino razmišljanje diši po mantrah iz časa Lenjina, Hruščova in Kidriča, ko se je gospodarska dejavnost oz. uspeh in progres vobče, merilo izključno v tonah predelane kovine.
Pred leti, ko je multinacionalka v kateri sem delal pred iztekom pogodb z Irsko in Nizozemsko, opravila krog poizvedovanja in eventuelnega negociranja z vladami v celi Evropi. Cilj: Eventuelni novi deal s kakšno drugo vlado, ki bo nudila boljše pogoje.
Skratka, vsi, Nemci, Avstrijci, Rusi; Slovenci...vsi smo dobili nalogo, da stopimo do ustrezne državne agencije in poizvemo kali se bi dalo zdilati za nižje kot Irske davke in še nekaj malenkosti.
Da skrajšam: Vsi so nudili slabše kot Irska, razen Nemci, ki so izpadli ugodnejši od Nizozemcev v logističnem delu deala, Irci pa še naprej zmagovalci kar zadeva davke. Rusi so hoteli biti pametni, pa so rekli - Karkoli ponudijo Irci, mi nudimo pol procenta nižje. hehe.
Slovenija: Dolgo ni bilo možno najti kdo bo sploh odgovor dal, potem je pa tisti, ki ga je dal rekel nekaj takega: "Kako?! Pa kaj si vi sploh predstavljate, da bi ena firma imela drugačne pogoje. Ni govora, nismo na bazarju!". Fair enough, sem si dejal in podatke končno z veliko zamudo dostavil v HQ.
Verdict: V naslednjem desetletju je multinacionalka spet izbrala Irsko. Irska je obdržala nekaj sto vrhunskih delovnih mest in nekaj sto milijonov EUR prihodka iz davkov letno, ker so vsi distributerji in preprodajalci nakupovali tako, da so podpisali pogodbe z Irsko pravno osebo multinacinalke: Cool, kali ni. Čisto. Preprosto.
Slovenija? Minus 400 vrhunskih delovnih mest in minus nekaj sto milijonov priliva. Bolje 12,5% od par milijard, kot virtulanih 25% oz. 20% od NIČLE. Kali ni?
P.S. No, ja, realno ocenjeno, malo je verjetno, da bi nas izbrali. Rusov niso. hehe.
P.P.S: Dasiravno nisem bil orto-zarostan, sem takrat vseeno prvič v življenju do dna dojel, da so na prostem trgu davki pravzaprav lahko tudi stvar negociranja in da se jih ne meri s procenti, da je "tenđibl keš" pač edino kar šteje. Če priteče nekaj sto miljonov namesto nič, je povsem vseeno za kakšne procente gre, kanede. Strinjam se pa, da bi to lahko bilo sporno kakorhitro to ne bi bilo urejeno enako za vse, ki na trgu nudijo istega tipa produkte. To pri Ircih seveda ni bil problem, ker tega niso dopustili, in to se bi dalo urediti povsod, če politična volja in pragma obstajata, kali ne? Temu je "vladanje" oz. "šofiranje" držav namenjeno. To so tiste odločitve, ki naredijo razliko.
P.P.P.S. Naj gre v zapisnik, da so naši ljubitelji komunističnih petoletk, pri Revozu in "barantali" in "popuščalI", a so zadeve uredili na svoj komunistični način, hehe. Zemljo so jim dali in jih za nekaj časa oprostili plačevanja davkov. Rezultat je pravzaprav podoben, hehe.
Dojel sem da je to na relaciji država vs. gostujoča multinacionalka, ali pa vsak podoben investitor, povsem enako, kot če bi en gostilničar v cene vgrajeval 1 EUR za pogrinjek, vsi drugi pa 3. Pa bi pri njemu bilo precej polno, drugje pa pač posledično manj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar