V Sloveniji ta hip poteka prvi del tega procesa. Veliko mladih, izobraženih ljudi državo zapušča. Se bodo vrnili oziroma jih bomo znali privabiti nazaj? Težko vprašanje.
Nič ni težko vprašanje. Ne bodo se vrnili. Tudi na Poljskem je čudež, kar se je zgodilo. A tudi na Poljskem se jih je vrnil le neznaten delež izseljenih.
Ne bodo se vrnili tudi zato ne, ker univerzalna svetovna izkušnja pravi, da se noben mlad Afričan, Bosanec, Romun, Libanonec, ki se, z ali brez dekleta, oz mlade žene izseli, nikoli ne vrne.
To ni nikakršen veliki misterij, btw, temveč zelo logična zadeva, odgovor pa simpl ko pasulj.
Ker v vukojebini iz katere se je moral odpraviti, da si pridobi delo in povrne človeško dostojanstvo, dela še naprej za njega ni, delo, ki je, če imaš srečo zmagati pod vleikim pritiskom vleikega števila brezposelnih, pa nudi s faktorjem nižje plačilo, življenje pa z dvojnim faktorjem nižji standard, šolski sistem pa slabše obete pri zaposlovanju njihovih otrok, jim na misel ne pride izpostavljati sebe in svoje otroke neslutenim in težko sploh ugotovljivim obsegom tveganj, ki jih je več vrst in po številu kot listja in trave.
Da niti ne govorimo o efektih spremeb v kulturnih standardih, ki jih tak ex-patriot sprejme, saj pri mladih ljudeh ni problemov s trdovratnostjo kulturnih vzorcev prinešenih iz domače vukojebine. Te težave imajo starejši in manj izobraženi.
Pri izobraženih je problem zavračanja nove urbane kulture izražen še toliko manj.
Kulturni vzorci prinešeni iz provinc vukojebinskih slovenij tega sveta, so običajno inferiorni in manj atraktivni primerjalno z urbanimi življenjem, v katerega običajno padejo izseljenci, ki pridejo logično da v industrializirana območja, kjer se zaposlijo, zato nova kultura prevlada, mladega človeka posrka vase in ga po dvajsetih letih naravnost zagrabi panika, ob misli, da se bi moral vrniti v svojo nekdanjo domovinsko vukojebino.
V domovino se v tem expatriot miljeju gre najprej enkrat letno med dopustom, potem na dve leti, potem na tri in na koncu že na 5 in več let. Vmes se ti prijatelji poženijo in po svetu razselijo, starejši ljudje, ki jih poznaš pomrejo, kraji dobijo novo fizionomijo in ti postanejo neprepoznavni in bolj tuji in manj tvoji od tistih, v katere si se izselil, število let življenja, zlasti število zavednih let, v novi domovini počasi prerase število let, ki si jih prebil v izvirni domovini, kasneje ti pa začnejo od raka in drugih razlogov že umirati ljudje iz generacij bliskih tvojim.
Kam in h komu se boš vrnil?
Nedavno so na TV kazali zgodbo Franka Gorenca, ki je kot štirileten otrok odšel s starši v USA, sedaj je poveljnik USAF za Evropo al neki tacega. V tisti predstavitvi smo lahko videli veliko tega, kar karakterizira takšne odhode in morfoze, ki jih spremljajo.
Slovencem, nevajenim teh procesov, ker so se nazadnje na Slovenskem masovno dogajali zelo davno, sploh ni jasno kaj se nam bo v bistvu zgodilo. Niso nam jasne globočina in razsežnosti bolečine staršev, dedkov in sorodnikov, ko bo pritisnila tuga in žalost za izginulo mladostjo cveta Slovenstva.
Mi se o tem pogovarjamo, kot se bi pogovarjali malo o nedeljskem prezgodnjem kljubovalnem hitrojeznem odhodu hčere ali sina ali vnuka nazaj v Ljubljano med študijem, ker smo ga kaj ujezili, pa bo že čez teden ali dva nazaj za mizo med nedeljskim kosilom. Nimamo mi pojma, kaj nas bo vsak čas neizogibno doletelo.
Govorim o naciji in efektih izseljevanja madih, ko se to z leti kumulativno nagrmadi v stanje, ki se ga označi z "Sloveniji se je zgodila masovna izselitev epskih razsežnosti".
Nekoča sem s prijateljem iz Zagreba večkrat zavil po kulen v dva Slavonska kraja iz katerih sta njegova starša. V razmaku ducata let sta se obe slavonski vasi spremenili v mesta duhov. Nekaj starih ljudi je bilo videti, veliko praznih in opuščenih kmetij in otrok skoraj ni bilo videti. Depresivno v božje rože.
Mene izseljevanje slovenskih mladih, a bogami tudi starih, ki ga je v poslednjih dveh letih bilo za 12 tisočakov in je še relativno majhno, opominja, da smo Slovenci ofce, ki mirno korakamo na klanje.
Če analiziramo zakaj družba tone, zakaj se gospodarstvo krči, zakaj izginjajo delovna mesta, vidimo, da skupina Slovencev - komunistična mafijska fašistična tolpa, ki šteje komaj nekaj promilov, braneč svoje laži in prikrivajoč svoja zlodela, podprta od skupine oportunistične vojske pritlehnih rentarjev in skupine prestrašenih opranogalvcev, brani nekaj, kar jim ne pripada, kar je nečastno in česar v resnici ni moč obraniti. je pa možno med trdovratnim branjenjem tega shirati in devastirati vso Slovenijo. In vse Slovence!
Branijo lopovluk komunističnega sprijenega ekspropriativno-reketarskega "prerazporejanja", branijo neokapičene lopovske prispevke oz državne rekete, branijo drakonske in diskriminatorne davke, ki najbolj udrihajo ravno po mladih izobražencih in sposobnemu delu nacije, branijo lopovsko podtaknjeno prisotnost nekontributorjev v pokojninski blagajni v imenu komunistične uravnilovke v enaki bedi;
Vse to srdito lopovsko branijo in jim je vseeno, če se bo polovica, mlajša in sposobnejša polovica dežele, izselila. Oni še naprej koljejo bike, da bi sebi zrihtali en zrezek, nacija pa vse to tiho prenaša.
Nam ostalim nič ne bo pomagalo in ali znižalo bolečino zaradi naših otrok in vnukov poteranih ven iz dežele za vedno, če bo bolečina doletela tudi Njih™ in NjihoveSvoje™ podpornike. Oni™ sicer računajo, da bo večino njihovih otrok še naprej preko ViP vdomila in vkruhila Kompartija™, "nekje v javnem sektorju", "nekje v državnem kolhozu", ki je nekakšen para-javnisektor™, ipd.
Ampak tudi oni™ so v bistvu slepi, kajti, ko ti skoraj vsa mlada in skoraj vsa sposobna Slovenija, prisiljena, iz Slovenije odide, bo zmanjkalo tudi za sinekure in tudi za državne kolhoze in tudi za maziljene kartele rdeče nomenklaturne tajkunske mafije.
In za pokojnine poslej najštevilčnejše skupine v družbi - starcev, i vegetirajo na človeka nevrednih miloščinah odmerjenih po sprijeni komunistični mafijski fašistični državi v rokah komunistične fašistične mafije.
Razen seveda, če ne bo ta preostala, ostarela, večinoma upokojena, manj agilna, na tujem trgu dela nekurantna, na tujem trgu dela nekonvertibilna in vobče manj sposobna in manj izobražena Slovenija, ki tu ostane, nenadoma izkazovala disruptiven skok v inovativnosti in svetovni konkurenčnosti in izvozni sposobnosti, kajti notranji trg bo po svoji kupni moči skoraj na nuli. In seveda ni dvoma, da jim bo DemokratćniSocjalizem™ vse te dobrote tudi dal. Nje™? De™?
Ni komentarjev:
Objavite komentar