sreda, 04. junij 2014

2403355 - kakšen "nov obraz" bi bil sprejemljiv

[snowdonia]
Išče se človek, ki v nobenih okoliščinah ne bi izgubil dostojanstva in ki v nobenih okoliščinah nomenklaturi ne bi prikazal prizadetosti, frustracij, gneva... Človek, ki se ne bi odzival na ljudi in dogodke, pač pa bi disciplinirano sporočal le ideje, za katere se bori.

Tak človek lahko na dolgi rok v eni osebi premaga nomenklaturo, ljudje smo živali, nekaj časa bi ga napadali še bolj srdito kot Janšo, na koncu pa bi se sami porazili, saj bi zabredli tako globoko, da bi se instinkt tudi najbolj slepega dela naroda spontano obrnil proč od njih.

Tako je zmagal Mandela. Išče se podoben superčlovek.

Ne rečem, da ta del o potrebi, da se bi "disciplinirano sporočalo ideje" ne drži, vseeno pa mislim, da je Slovenijo pokopalo predvsem leporečenje, sprenevedanje, caganje, begavčenje, rokavičenje, celofanjenje in kalimerovanje.

Slovenija potrebuje ne superčloveka, temveč enega samega karizmatika med nekomunističnimi političnimi liderji (Btw, karizmatikov Slovenija recentnih 70 let ni imela niti med komunajzli! Negativno selektirani maliciozni lopovski umi, ki upajo ropati zgolj s pomočjo represivnih rekvizitov ugrabljene države in nikoli pogumno s flinto v rokah na šalterju bank, nikdar niso imeli karizme. To je zahrbtna golazen, katere največji domet so asasinske akcije trojk pod okriljem noči in strel v zatilje z bodečo žico zvezanih nad kočevsko fojbo!).

Enega samega karizmatika potrebujemo, ki govori elokventno.

Ki govori rezolutno.

Ki govori z jajci.

Ki bo, ko govori v parlamentu, na TV soočenju, na javnem zborovanju in tam prisotne komunistične opice pridkano poslušajo, elokventno, rezolutno, z jajci govori, da flat rate davek in EDS, ali uvedba cedularnega davka na prihodke iz dela producentov, ki hranijo celo državo, pomeni odpravo komunistične lopovske diskriminacije z jasno in glasno izraženim poudarkom na besedni zvezi komunistične lopovske. In diskriminacije takisto bogami!

Ki bo enako jasno, glasno in elokventno v parlamentu povedal, da bo srdito marširajoč k slovenski normalnosti, odpravil pobiranje neokapičenih obveznih prispevkov za karkoli in za vse, ker je to gnusen fritzlovski komunistično-fašistični reket.

In vztrajno razlagal idejo potrebe po izgonu komunističnega boljševiško-talibansko fritzlovstva iz slovenske politike in predvsem zakonodaje. Z jasno in brez celofanjenja izraženim poudarkom na besedni zvezi komunistično boljševiško-talibansko fritzlovsvo, ki se ga izvaja nad ljudstvom Slovenije.

Ki bo jasno, glasno in elokventno najavil, da bo obvezno državno pokojninsko varčevanje končno tudi v Sloveniji pretvoril v varčevanje za starost, ker bo eliminiral komunistično nasilnouravnilovsko reketarjenje, oz hajdučenje tudi pri izplačilih iz sistema, ker bo poslej iz tega sistema renta izplačevana na enak način, kot iz vsakega dolgoročnega varčevanja z možnostjo rente.

Izključno do višine revalorizirane mase in niti centa več in niti centa manj. In potemtakem samo in zgolj kontributorjem. Nekontributorji pa sikter v socialo oz v proračun!

In bo edina solidarnost v sistemu tista aktuarska, ko zgodaj umrli Janez Slehernik Krajšeživovič svoje nekonzumirane prihranke pusti za kritje pokojninskih rent Janeza Slehernikovega Dolgoživoviča. In bo jasno postavil naglas na besedno zvezo nasilna komunistična uravnilovka in hajdučenje vsiljeno izključno kontributorju v sistem.

Ki bo jasno, glasno in elokventno najavil, da bo odpravil jebene inkvizicijske udbaške politpolicijske kapeka komisije in vsiljevanje zakonov te državne skupnosti vrnil nazaj, tja kamor spada, v roke legitimnih običajnih normalnih rednih organov države, inšpekcij, policije, tožilstva in sodnije.

In bo pogumno postavil apostrof na prepoznano dejstvo, da gre za devijantne oblike inkvizicjsko politpolitičnega orgijanja, da gre za špranjo v zakonih in demokraciji, namerno ponujeno malicioznemu komplotu nagnjenemu politikantsvu, da jeba politične tekmece v glavo z gnojničenjem in udbovanjem, ki nima blage veze z normalnostjo "law enforcement"-a, ki ga najdemo v normalnih zrelih državah in demokracijah, v katerih komunističnega-fašističnega eksperimenta nikdar ni bilo.

Ki bo še najbolj jasno in glasno dal vedeti, da je komunistično kompartijsko revolucionarno sodstvo po veliki prevari preživelo nelustrirano, da ga bo po prihodu na oblast dal lustrirati in da bo za vse jebene sodnike do konca časov, odpravil doživljenjskost in bo uveden učinkovit sistem nadzora nad kakovostjo, ažurnostjo in poštenostjo dela sodnikov, ne da se bi tekoča politična oblast lahko v to vmešavala, pri čemer se bo kopiralo najboljše prakse zrelih demokracij sveta.

Itd. Ipd.

Potrebujemo enega samega karizmatika, ki bo, "med izražanjem idej", ki najavljajo njegovo politiko in program po zmagi, komunističnemu zlu rekel preprosto hajduško talibansko fašistično komunistično zlo in obrazložil, da se temu reče zlo zato:

- ker poveličujejo morilce in ikonografijo zla, ki so nam zapustili 600+ morišč izvensodno pomorjenih, ker ta sodrga 800 tisoč aktivnim slovenskim državljanom oz 1,6 milijona, ko prišetejemo še odvisne člane družin nabija diskriminatorne drakonske harače na njihove prihodke, samo in izključno njim v celem sistemu davkov.

- ker perfidno in umu žaljivo državni reket izvajan nad istih 1,6 milijona državljanov arogantno poimenujejo "solidarnost".

- Ker vseh 2 milijona državljanov in njihove potomce permanentno in vsak mandat globlje poriva v status dolžniških sužnjev in je ta komunistofašistična tolpa v imenu zakrivanja in prikrivanja svojih lopovlukov in nesposobnosti ustvarjanja ter zavezanosti prerazdeljevanju in podeljevanju privilegijev njihovimsvojim posvečencem, že zasužnjila državljane te nesrečne doline solza na napačni strani Alp, vse ke do leta 3100.

Eto takšnega karimzatika potrebujemo.

Karizamtika, ki bo vsakemu komunističnemu bleferju, ki se na to njegovo elokvenco, jasnost, karizmo in rezolutnost odzval s sluzenjem agitprop bleferske kompartijske mudologije, še bolj jasno in glasno komunističnemu zlu rekel komunistično zlo.

Pri čemer bo vsako tako priložnost pričel tako, da z nasmehom na obrazu, mirno, hladen ko špricer, jasno in neposredno obrazloži zakaj je to zlo.

Da folk sliši končno enkrat direktno obrazloženo zakaj je komunistična doktrina, program in politična praksa hajdućenje po žepih producenta in poštenega Slovenca.

In bolj se pizdeki javljajo replično sluzit svojo neprepričljivo zlagano mudologijo, bolj z nasmehom na obrazu izkoristi tak karizmatični lider priložnost, da jim zabije še en žebelj v krsto z jasnostjo obrazložitve ljudstvu zakaj je komunistofašistična doktrina zlo in zakaj njihova zlagana "solidarnost" ni to, temveč običen pritlehen državni reket izvajan nad poštenimi producenti.

In ader wordz, bog nas obvaruj nadaljevanja celofanjenja, sprenevedanja, begavćenja, caganja in kalimerovskega sluzenja o "stricih iz ozadja" in o "levici" in o "socialdemokratih".

Komunistična beštija, tako, kot vsaka beštija zmore navohati strah, ki feromonsko puhti ven iz te vrste celofanjenja.

Komunističlni beštiji je jasno, da ko Janša reče "strici iz ozadja", da tu gre za iste vrste tabu-strahovanje, kakršno najdemo v slovanskih besedah tipa "med-ved", ko so strašno žival raje poimenovali po benignemu medo-papcanju, kot pa, da bi ji nadeli ime, ki bolj jasno odraža njeno zverinskost.

Nemci niso nič sluzili, celofanili, begavćili, leporečili in se sprenevedali. Nak!

Oni so tako zelo jasno govorili, tako zelo konkretno so komunistični zveri prebodli ude in polomili kosti, da se komunistična beštija ni niti poskusila bognedaj riniti v ospredje, temveč se je pohlevno zavlekla v temne kote stran od javnosti, si tam lizala rane in povečini crknila v osami, ponekod pa hudo pohabljena vun prilezla trajno pokvečena, pa jo narod izi prepozna in mu ne predstavlja nevarnosti.

To mi rabimo, ne pa nadaljevanje sramotnega celofanjenja. Celofani lahko pravi ded samo v situacijah, ko rešuje čast dami, recimo da dami na vlaku uide, ko dviguje kufer na polico, takrat sme pravi ded, kakor v vseh dovtipih, de, nje, damo rešiti pred sramoto s pomočjo celofanjenja in se ostalim potnikom v kupeju opravičiti, češ "oprostite, jaz sem prdnil, ni bilo namerno, matra me prebranac, ki sem ga fčerja snedel pri Momotu f Portalu".

Vse druge situacije, zlasti one v politiki, zlasti one, ko se govori o komunistični lopovski tolpi, zlasti one, ko se govori o komunistične tolpe zlbnih praksah in aspiracijah, pa ne prenesejo niti trohice celofanjenja.

Koneckoncef, komu oz čemu na čast, bi pa naj sploh celofanili, bogtenimarad?! Naj komunjare kar živinijo v odziv na rezolutno in jasno govorjenje o njihovih zlonamernih aspiracijah in predvsem že videnih praksah, kot o zlu, kajti njihove prakse so de facto že videno zlo in basta!

Disklejmer: Karizmatik, ki ga opisujem lahko uspe samo in izključno, če s seboj v lastni osebnosti, nastopu, idejah in aspiracijah ne nosi v paketu in ne izraža nikakršnega novega, ali zla istorodnega komunističnemu-fašističnemu.

Ni zadosti biti samo karizmatičen izpovedovalec resnice o komunistilčnemu zlu.

Ne moreš na temelju pozitivnih namenov razodetja resnice, hkrati biti nacionalist-šovinist, druge vrste fašist, druge vrste fritzlek, druge vrste diskriminator in nestrpnež. (In ne, komunisteki, govoriti strašno resnico o vas ni nestrpnost! Na-meeeestu prooooosto. flinta k noooogi!)

Recimo, jasno razlagati naciji zakaj je komunistična praksa in aspiracije zlo, ne pomeni, da jo dopustno pozivati na pogrom ali zločinjenjenje nad komunisti.

Če v svoji politiki narodu predlagaš, da naj na volitvah komunistom izreče simbolično seveda, "prepoved približevanja državi, državnim vzvodom oblasti in devakoplačevalčevemu žepu", to ne pomeni, da jih pozivaš, da naj bodo nasilni, ko komunist konzumira dobrote in blagodeti demokracije, pa svobodno agitira svoje laži na zborovanjih. Naj agitirajo, le narodu ni treba biti bedakom pa nasesti.

O tem morajo takšni karizmatični liderji govoriti jasno in neocelofanjeno.

Ne pa, da vsi po vrsti nasedejo komunistični agitprop mašineriji, ki je izpovedovanje grde žalibog resnice o njih, njihovi zgodovini, aspiracijah in praksah, sebi priročno, proglasila za "negativno kampanjo".

Če se temu oz resnici reče negativna kampanja, naj kar bo, v takem primeru je ta kobajagi "negativna kampanja", ki to seveda ni, kajti resnica nikoli ne more biti negativna kampanja, eno najbolj častnih in zaželenih praks.

Toti tvoj superčlovek bo, tako, kot je to prakticiral Mandela, zlahka nase prevzel breme tveganja, da zaradi strahu ljudstva, ki se ne upa soočiti z resnico, magari par mandatov še ne bi uspel priti na vrh oblasti. Kajti zmaga pride zagotovo, če vztrajno brez celofanjenja izpoveduješ resnico o komunističnemu zlu.

Link

Ni komentarjev: