Preden sploh kaj povem, želim pohvaliti karikaturista. Ta je car. Dont kraj for Merkator Murglbaba! Prajsless!
Vsak, ki kaj da nase in na svoj osebni PR, je včeraj izrazil svoje mnenje o prodaji Mercatorja. Najbolj normalnega odziva je bila sposobna Državljanska lista - prodajo je podprla in spomnila, da smo v preteklosti vse kupce Mercatorja z neresnim pristopom odgnali -, a kaj, ko je zaradi prejšnjih odločitev in dejanj ta stranka postala marginalna. Druge stranke so večinoma jamrale in se cufale za monopol - kdo sploh da je pristojen za varovanje nacionalnega interesa.
Kolektivna histerija in kolektivni izbruh patološke oblike psevdodomoljublja je še en dokaz shizofrenosti slovenske družbe in prav tako dokaz gospodarske ksenofobnosti taiste družbe. SHizofrenost, ki eskalira še najbolj, ko gre za vprašanja lastnine, premoženja, prihodka, denarnih zadev.
Shizofrenost se v vsej svoji grozljivi razsežnosti razodene v črticah - prispevkih k slovenski blaznosti, ki so jih prispevali politični čelniki in drugi predstavniki strank, zlasti nazi-soc provinijence, ma jaz nisem slišal niti enega, katerekoli provenience, ki bi zamudil naciji pred očmi razprosreti svojo gospodarsko ksenofobnost, svoje firtzlovstvo, nekateri tudi vrsto drugih devijantnosti in duševne pokvarjenosti, in, žal mi je, ampak, ja, tudi bebavost in maloumnost.
Najbolj me je v oči bodlo, da so relevantni politiki in političarke trumoma šli na orgijo, se tam onegavili v vseh možnih kombinacijah, potem pa, ko so dobili svojo dozo seksualne ekstaze in zadovoljstva, ko je bilo vse gotovo, orgija pa zaključena, so pohiteli pred kamere razlagati, da so proti svingerstvu in orgijanju in, da imajo dokaze, da so vobče nedolžni.
Nič posebnega, pač brezskrupolozni populistični poskus nabiranja političnih točk pred volitvami.
Absolutni šampion v tekmi prikaza slovenske politične blaznosti in devijacij je pa tovarišica Alenčica. Ona je izpovedala najbolj direktno bebav spin. "Za prodajo je kriv Janša", je rekla neposredno. No comment! No fakin comment! Čista aroganca, shizofrenija in podcenjevanje temeljne kmečke pameti naroda v enem.
Če vse te bebave spine politikov odmislimo, kot zgolj nedomišljeno nabiranje političnih točk, za bodoče dogajanje temu narodu je zaskrbljujočih nekaj idej, tez in aspiracij, ki bodisi v otipljivi formi, bodisi v medvrstično namignjeni formi plavajo v scalnici slovenske politične kloake.
Recimo pošastna ideja, da je kupovanje ali nekupovanje v Mercatorju merilo domoljubnosti slovenskih državljanov. Ali je kaj bolj sprčenega in zblojenega od tega? Zgolj retorično vprašam, seveda.
Zblojenost ni bila včeraj puhtela zgolj iz žnabel v um distortiranih politikov - demagogov - populistov najbednejše možne sorte, temveč se je tej blaznosti z vsem svojim bitjem pridružil tudi bolj ali manj ves profesionalni slovenski medijski prostor, z nekaj častnih izjem.
Tovarišica Alenčica hiti, kot pridna pionirčica z rutko na glavi gagati, da ona kupuje v Mercatorju, kar naj bi bil dokaz njene katoliškosti večje od katoliškosti papeža samega, dokaz kobajagi nekakšne vrline, ki dokazuje njeno arijsko čistost, novinarka pa se v to vključi v smeri enake trditve pa jo preverja, če je njeno domoljubje res pristno. Situacija je na las podobna preverjanju germanskosti, resne čistosti oz arijskosti v Hitlerjevem rajhu, ko je kolektivna histerija in blaznost povsem enake sorte gnala Germane dokazovati svojo arijskost, rasno čistost in nejudovstvo.
Dalje je bilo zanimivo, kako je Mercatorjevih de facto 10000 relevantnih, v Sloveniji zaposlenih ljudi, v kolektivni histeriji postalo 100000 ljudi, ki jim kobajagi grozi armagedon izgube službe, kakorhitro bo Todoričev Konzum prevzel Mercator.
Nihče ni analiziral pa javnosti prikazal, znanstveno korektno, koliko slovenskih podjetij že danes dobavlja Konzumu in koliko podjetij bo po združitvi dobilo na voljo nove police v Konzum delu Konzumatorja.
Ni ga bilo niti junaka v medijih, ki bi zainteresirani javnosti razodel, koliko ljudi je Mercator že odpustil zaradi krize, v kateri je in, ki je sploh vzročnik za prodajo. Še manj je bil kdo, ki se bi pozabaval z raziskavo, koliko ljudem grozi izguba zaposlitve, če se Mercator ne proda.
In seveda, ni ga bilo nikogar, ki bi bil tako zelo profesionalen žurnalist, da bi zainteresirani javnosti postregel z analizo, kako veliko slovenski odjemalci kupijo slovenskega blaga pri vseh v Sloveniji delujočih trgovcih, ter k temu dodal estimacijo kako bo delovala preusmeritev slovenskih proizvajalcev na police in zainteresiranih potrošnikov v trgovine preostalih trgovcev, v primeru, da Konzum res povsem ustavi odjem od slovenskih dobaviteljev in ali ga zmanjša zavoljo vstopa novih konzumovih lastnih blagovnih znamk in hrvaških dobaviteljev.
Skratka, nikogar hkrati relevantnega in prištevnega ni bilo videti na celotni sceni.
Vsi blazni, vsi v kolektivnem transu kolektivne shizofrenije in paranoje. Stara slovenska bolezen. Pritisni slovenskemu človečku na nazi gumb v amigdali in evo ga že izgubi prištevnost in že se mu dogaja nova "žolta minuta". Nazi sentiment je Ahilova peta Slovenstva. Hočeš Slovence uničiti, pritisni na ta gumb in ko padejo v kolektivni trans, delaj kar ti volja. Katastrofa!
V realnosti pa seveda slovenski kupec ni niti slučajno tako enoumno ravnajoče bitje, ko se s tošlnom odpravi po nakupih. Ni baš ideal racionalnosti, ma tudi ni nekakšna šovinistična budaletina, ki kupuje po načelu "razjezi se pastirček na svoje selo pa odreže sebi kurca".
Slovenski potrošnik racionalno išče cenejši izdelek, če isti izdelek je možno kje kupiti ceneje, išče kakovostnejši izdelek za isto ceno, išče bolj prijazen tretma in tako dalje.
Ja, seveda obstaja tudi lokalni patriotizem v smislu, da je nagnjen, včasih tudi brez podlage, verjeti, da je lokalna produkcija načeloma boljša in da ji je bolj zaupati, ja res je, da si včasih, oz večinoma s tem škoduje, ma načeloma je ravnanje slovenskih potrošnikov, v danih okoliščinah, relativno racionalno.
Če si kdo domišlja, da bo slovenski potrošnik, ki se na ulici, po bufetih, torej tudi po internetnih forumih širokousti, da bo nehal kupovati v Mercatorju, tako tudi zares ravanal, se seveda bridko moti.
Slovenski potrošnik je eden najbolj zavzetih, ko gre za iskanje ugodnega nakupa. To je tudi razlog in pojasnilo zakaj so programi lojalnostnih pikic in točkic in jajc-majc tako zelo uspešni v Sloveniji. Programi so sicer tako kompleksni in netransparentni, ter že samim trgovcem zahtevni, da niti Baba Vanga ne bi zmogla "videti", ali imajo nabiralci pikic od lojalnosti trgovcu koristi ali škodo, ali imajo trgovci od teh programov res korist vredno efforta itd, ali je vse to približno brezveze.
In, prosim lepo, ne podcenjujmo potrošnikov, saj potrošniki niso tako zalo maloumni, da bi bili zares verjeli, da je treba trgovcu biti lojalen in to baš zaradi pikic. Igro s pikicami tolerira potrošnik, pač zato, ker mu je isti napor, če se jo gre ali ne, kupuje pa potrošnik povsod, oz zaradi pikic se noben Slovenec ne odpove nakupu drugje.
Če ne verjamete, vprašajte marketing službe pri treh največjih slovenskih trgovcih in videli boste, da tam zaposleni vrači vedo o pravi naravi potrošnika toliko, oz vam zanesljivo lahko napovedo ravnanje nabiralca lojalnostnih pik s takšno "gotovostjo", s kakršno sta oni indijanski vrač in državna meteo služba iz vica napovedovala ostrino naslednje zime, ko je vrač deset let zapored napovedoval ostro zimo, ker je predhodna bila nenavadno mila, pa so indijanci deset let nabirali pa nabrali enormne količine lesa za zimo. Enajsto leto je vrač vedel, da mu je ogrožena kredibilnost, pa je raje iz govorilnice poklical na državno meteo službo, vprašal o ostrini prihajajoče zime in dobil odgovor: "Zima bo, gospod Joe Smith, zelo zelo huda, saj indijanci že 10 let nabirajo les za ogrevanje vigvamov". hehe.
In končno, dokaz, da je ves ta naš merkatorianski hepening čista shizofrenija, ni le to, da se nihče ne vpraša, zakaj za boga lastniki Mercatorja prodajajo to domnevno zlato jajce, mar so samo oni, ki o Mercatorju vedo največ, tako zelo slepi, da ne vidijo, da prodajajo zlato jajce, vsi drugi pa vedo, da gre za neprecenljiv brušen diamant. In zakaj tega slavnega in prekrasnega Mercatorja ne kupi nihče "sprejemljiv", torej kakšen dokazano velik slovenski domoljub ali skupina domoljubov, s certifikatom po možnosti? Zakaj?
Da imam prav, bo jasno že ob naslednjih prodajah, recimo Telekoma in podobnih kolhozov. Vsi ti echte domoljubi, dobro zakisani domoljubi z dna soda, bodo najbrž pohiteli kupiti Telekom, da preprečujo ogabnemu ksenotu da ga kupi. Ma, bodo moj kurac kupili!
Ko jim profesionalni svetovalec da na mizo varianto nakupa portfolia delnic tipa Apple, Samsung, proizvajalcev avto baterij elektroavtov, biotech firm itd, in jim pokaže zgodovino delnic Telekoma in napoved za bodočnost, bodo tudi oni uvideli, da v vseh variantah, razen, ko Telekom prevzame DT ali podoben Tier 1 operater svetovnega dosega, Telekomova delnica ne bo vredna počenega groša, denar vložen v njo pa ima enak status, kot penezi vrženi neposredno in takoj v motno Dravo.
Novinarji in druga "zainteresirana javnost", bodite normalni in pomagajte naciji, da se ozdravi kolektivne blaznosti in shizofrenije, pomagajte ji z resnico. Pri čemer upoštevajte, da je že sam molk o resnici isto kot laganje.
EDIT: Minusarju čestitam, spet mu je uspelo stisniti minus v vmesnem času, ki mine med stiskom na gumb objavi in potem na prikaz objavljenega sporočila. Tvoj današnji čas, dragi minusar je že tako zelo kratek, dobesedno ene tri sekunde maksimalno, da že pričenjam razmišljati, da mi Črt ni česa tako zelo zameril, da je v PHP kodo dal ukaz, da se naj vsakmeu mojemu postu takoj ob objavi vzgojno stisne en minus. Češ, shamanu je treba puknat en minus, on že ve zakaj, hehe. Ma, ko ga jebe, meni so minusi še ljubši, kot plusi, de, nje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar