[paco80]
A lahko že nehate s famo, da imamo premalo fleksibilno delovno zakonodajo. V primerjavi s kom? S kitajci?
V primerjavi s komerkoli. Razen par naši komunistični talibanskoboljševiški đamahiriji podobnih đamahirij.
PS
Naša delovna zakonodaja v svojem medvrstičju skuša licitirati aspiracije, ki so podobne aspiracijam spervertiranega in duševno hudo motenega poročenega deda, ki mu ne stopi dokler se ne poščije in po možnosti poserje soprogi na telo, potem pa, ko tako šokirana in zgrožena soproga zavrne seksualne stike žnjim in krčevito razmišlja dvoje: (1) Kako se ji je lahko zgodilo, da ni detektirala sprijenosti in sprčenosti uma svojega deda pred poroko in (2) Kako čimprej uiti iz razmerja,...
...se prične poročen ded sklicevati na zakon, češ, da je seks z možem zakonska obveznost poročene ženske.
Vsak normalen človek pa ve, da temu sprijencu ne pomaga tisoč "zaščit po zakonu", če on ni sposoben imeti zdravega odnosa z žensko, kot hramom božje lepote in nežnostjo vesolja. Vsak ve, da tu pravega ekstazičnega in zadovoljstvo producirajočega seksa nikdar ne bo in ne more biti. Đabe mu zakon, hehe.
Ne bi niti načenjal analogij s fritzlovsko kletjo in fritzlovskim "ščitenjem hčere pred grdim svetom". rekel bom samo, da so naši zaposleni ščiteni zelo podobno, kakor je, po Fritzlu, bila ščitena Fritzlova hči.
Mimo te slikovite analogije, ti želim povedati, da je primerov zblojenosti naše delovne zakonodaje in druge zakonodaje, recimo davčne in prispevkovne, ki se dotika aspekta zaposlovanja in dela, zelo veliko:
1) Namesto, da se to prepusti odnosu med delodajalcem in delojemakcem, država definira nekakšno kočevskomedvedno starost, po kateri delodajalec ne sme odpustiti zaposlenega. Rezultat: Delodajalec ga odpusti "pravočasno" in priemptivno, nekaj let pred to letnico. Grejt sakses!
Implicitni dodatni razultat - Država dobesedno odpošilja naslednje sporočilo delodajalcem: "Če nočeš imeti nepotrebne sitnosti, moraš pizdeka odpustiti najkasneje ene 3-5 let preden doseže po zakonu določeno letnico starosti, ko je zaščiten, kot kočevski medved. Iven grejter sakses!
To ni pomoč zaposlenemu, to je neposredno škodovanje zaposlenemu!
2) Edino dohodki iz dela so obdavčeni progresivno in z drakonsko stopnjo, ki daleč presega cedularne in flat stopnje vseh ostalih vrst obdavčenih prihodkov. Čemu in na temelju česa se sme diskriminirati baš te vrste prihodovalce-davčne zaveznike? Rezultat: Delo je po nepotrebnem dodatno obremenjeno, kar se na trgu reflektira v povišan pritisk za dvig bruto plač, saj je neto plača merilo, ker delavec ne živi od bruto in bruto-bruto megle, temveč od neto.
3) Kot bi tisto pod 2 bilo premalo za apartahaid, so taiste dohodke, kot edine v sistemu, obremenili še z obveznimi prispevki brez omejitve, za katere se ne dobi fer vrednost v zameno, torej so to de facto reketi, ki so vsiljeni, ne le zaposlenim prihodovalcem iz dela, temveč tudi delodajalcem.
Čemu, temeljem česa in za čoigavo dobro, če so pa vsi, od najmanj potentnega obveznege kontributorja do najbolj plačanega in potentnega prihodovalca iz dela oreketirani. Tekom karijere so eni oreketirani za do 100-200 tisoč EUR, drugi pa celo za milijone in potencialno bogsigavedi koliko deset milijonov, če tako nanese, ker omejitve pač ni.
Rezultat: Investotorji. ne le da nočejo v Sloveniji locirati bolje plačana delovna mesta, temveč se dogaja proces stalnega nižanja bruto prihodka, saj si na ta način želijo delodajalci stroške korigirati na primerljivo raven z državami kjer te omejitve so postavljene in kjer obvezani kontributorji za svoje prispevke dobijo fer vrednost , zaradi česar se ta kontribucija doživlja enako kot neto dohodek. Hkrati se seveda, kot kolateralna škoda dogaja izogibanje delodajalcev kreiranju kakršnihkoli delovnih mest v Sloveniji, če se pač temu lahko izognejo.
Naj omenim, da je škodljiva tudi naša implementacija pogajanja za mizo socialnih partnerjev. Ki se je pretvorila v sidranje plač na netržno raven, kar koristi zgolj državnim kolhozom in rdečim tajkunom. Namesto, da se rešuje dejansek probleme, kar je previsoka obdavčitev in prispevki, se umetno sidra bruto plače na raven, ki ni tržan, ker se distortira in minira dejansko tržno razmerje moči in stanje stvari. Ustvarja se fejk nenaravna situacija, ki nima realne možnosti zares živeti, kar proži ziljone drugoh devijacij, ki naravno skušajo offsetirati to nenaravno dogajanje.
4) Odpuščanje zaposlenih se v Sloveniji po nepotrebnem administrativno-birokratsko po ZDR komplicira. Očitno se ima do relacije med deodajalcem in delojemalcem popolnoma napačen, patološki odnos, ker se ne dojema, da delodajalcu iskanje novih zaposlenih predstavlja tako zelo drag, zamuden in nevaren proces, da noben delodajalec iz čiste objestnosti ne odušča zaposlenih, oz, da je tega tako malo, da iskanje bullet-proof utopičnih metod zaščite, ne odtehta ovir in nevarnosti, ki jih prinese to silno oviranje in administriranje.
Vemo vsi, odkod to. Pač na oblast je prišla paranoična drhal, ki povsod vidi razredni boj in nevarnosti. Tako ravna tudi bivša kurba, ki hčeri niti na osnovnošolsko zaabavo ne pusti, češ, zaradi nevarnosti da se bo skurbala, pa končala v peklu prostitucije, kot mama. Zato jo droma drži pod steklenim zvonom, kjer jo na koncu razdeviči mamin pedofislko-alkoholićarski partner, ki z mamo živi na koruzi. Naše zapsolene pa razdevičujeko naši svoji domaći rdeči tajkuni in nomenklatruniki, hehe. Sami ljubitelji deloucof oz nekšni zokiji "z veseljem do socjalnega kapitala, de, nje"
Po domače povedano, delodajalec bi moral imeti popolno in nedotakljivo svobodo kogarkoli odpustiti brez obrazlaganja.
Zakaj in čemu na čast? Zato, ker v primerih, ko podjetje mora dihati s svojim tržnim položajem, se krčiti, ko ne more podpreti toliko delovnih mest in se širiti, ko je spet na zeleni veji, predstavlja ovira v zakonu preveliko nevarnost, da podjetje odleti v stečaj zaradi tega, ker mu ni dana fleksibilnost.
Dalje, ni nepomembno niti to, da sme podjetje imeti neomejevano možnost optimiranja zaposlenih, pa odpustiti včasih preprosto zablodele na napačno delovno mesto, ali odpustiti nemotiviranega, neučinkovitega itd.
Čeprav se v naši, z boljševizmom kontaminirani deželici, masovno tako razmišlja, v resnici ima delodajalec absolutno in neomejeno pravico izbirati koga bo imel v ekipi, kar se začne že s samo odločitvijo, ali bo zaposloval v SLO ali kje drugje.
Ko investotor potegne iz svjega varžeta svoje peneze in reče, hočem, da zame vozijo najboljši, ne vidim odkod državi pravica ukazovati, da "mora potrpeti tudi z mediokriteti". Za koji kurac, fprašam jaz vas zdaj, čuj!
Naj rdečetalibanski politik - kobajagični wanabe delovce-ljubec, v resnici pa de facto delovce-mrzec, potegne vun svoje peneze, svojo dedovino, ustanovi kibucarski socialni kolhoz , pa absorbira magari vse odpuščene neučinkovite, nemotivirane, neusposobljene itd, ne pa da sere in ukazuje, da naj to počnejo drugi s svojimi prihranki. In seveda, nikakor ne ustanavljat take kibucarkse kolhoze in eksperimente z davkoplačevalskimi penezi! Bi šlo?
5) Socialna sodišča je, po simplifikaciji delovne zakonodaje treba kratkomalo odpraviti. Naj o obligacijskih in drugih razmerjih oz sporih med deodajalci in delojemalci sodijo druga redna sodišča, odvisno od spora, ki ga imajo.
Današnja realsoc delovna sodišča imajo "veliko dela" samo zato, ker je delovna zakonodaja takšna, da jih definira, kot nekakšno inkvizicijsko inštanco, ki jeba mater poštenim privat podjetnikom, ko odpustijo đabalebaroško barabo včlanjeno v semuljićevsko hordo, ali pa, da zaščitijo zblojen državni kolhoz, ko zlorabi poštenega zaposlenega, ki recimo doživi trpinčenje od šefa nastavljenega po kompartiji oz kakem drugem partitokratu vzdolž negativnoselekcijskega vektorja. Kombinacije, ko bi pošten zaposlen bil zaščiten in baraba dobila brco frit pa ni, ali pa je silno redka. Bolano do amena!
Evo, da ne boste Eni™ rekli, da nudim premalo rešitev ob preveč kritike:
-Davek na mezde naj bo ločen, svoj samostoječ davek izven dohodnine, flat, cedularen, enak drugim davkovm, kar je danes cca 20% nominalno, davčno izvzetje za samsko osebo 12 KEUR letno, za poročene pare vsaj 18 KEUR letno. Sčasoma ta davek povsem odpraviti!
-Odpraviti vse omejitve za odpuščanje.
-Uvesti limit na prispevke, ki se naj plačajo do maksimalno 2400 EUR bruto plače mesečno.
-Uvesti fer PAYG pokojninski sistem s fer izračunavanjem višine mesečnih rent in možnostjo zgodnje upokojitve kadarkoli po letu starosti 45, na renti izračunani izključno iz revalorizirane vrednosti mase vplačil na dan upokojitve. In z možnostjo prostega prehajanja iz statusa upokojen v aktiven in nazaj. Neomejeno!
-takoj izvesti razdržavljenje vseh državnih podjetij v komercialni sferi s prenosom lastništva na državljane in potem dokapitalizacijo s strani zainteresiranih privat investitorjev.
-prepovedati (po Ustavi) zadolževanje države: Zadolžujejo se naj privat podjetja in fizične osebe.
-Sprožiti načrtno "dubaizacijo" Slovenije. Vred s ciljem prehoda na popolno oprostitev plačevanja davka na prihodke iz dela.
-V okviru "dubaizacije" in izven, izvajati načrtno, organizirano in konkretizirano politiko atrakcije svetovnega kapitala da investira tu in atrakcije kvalificiranih in nam najbolj zaželenih vrst iskalcev dela.
-in še nekaj je takih krucilanih ukrepov, da jih ne naštevam vseh.
Samo tako bo slovenska država oz državna skupnost ponovno dobila smisel in stopila na pot napredka in blaginje za vse.
In kaj se dogaja zares tu pri nas: Rožlja se z vrnitvijo Slovenije nazaj v leto 1945, v živo blato utopistično-nategunsko-demagoške fatamorgane zanikanja o kobajagi kul sistemu nekdanjega t.i. "socializma", beri monoteističnega monolastniškega enoumnega državnega kapitalizma, čigar edini lastnik je država, ki jo personoificira sprijena boljševiško-fašistična nomenklatura. Vsak bebo ve, da tako ne bomo prišli nikamor drugam kot pa v severnokorejski državni gulag na prostem, na napačni strani Alp.
Ni komentarjev:
Objavite komentar