[jani1974]
> [janezpizdek]
>...investitorji iz tujine pa bodo veseli, če jim uspe kapital iz sedanjih investicij rešiti, preden jim ga rdečuharska tolpa zaseže, po vzoru na Ćaveza in Broza/Kardelja.
Piketty pravi, da je treba bogate obdavčit tako zelo, da ostaja neenakost še v sprejemljivih mejah, če ne, kapitalizem ne deluje.
Trenutno Slovenci nimamo več denarja, da bi kupovali v tujih investicijah (trgovinah), tako da je to očitno tako ali tako primeren trenutek, da se nanje udari recimo 100% nepremičninski davek.
Kar bi še pomenilo, da onih naših zilijon vrtnih ut ne bo potrebno spet šteti za taisti davek - kar bo skladno z EU priporočili o zmanjšanju javne uprave.
Tako da lahko Hugo, Tito in Bevc počivajo v miru, ne potrebujemo jih še.
Thomas Piketty je sicer levičar (česar niti v najbolj morastih sanjah ne kaže enačiti s slovenskimi "levičarji"), je pa tudi akademik, ki, neglede na diskutabilnost nekaterih njegovih levičarskih tez, svoj doktorat ni zaslužil drugače kot po znanstveni metodi, ki zasluži poln respekt in je polno kredibilen.
Piketty ni taliboboljševiško zmene, ki bi gagalo o nujnosti ekstremnih incidentov tipa zdrsa v državni kapitalizem beri t.i. "socializem", temveč on, temeljem svojih raziskav, lucidnosti, inteligence, znanja in observacij, nudi svetu tezo, da se kapitalizem mora bodisi temeljito refomirati, bodisi država mora vse dokler se takšna reforma ne zgodi in v prakso uspešno pretoči, pač intervenirati s ciljem ohranjanja zdravja kapitalizma in družbe. Davčno seveda.
Ne glede na njegovo levičarstvo, doživljam jaz Pikettyja kot netalibana, oz levičarja z mero.
Dvomim, da se njegove teze da interpretirati tako ekstremno, kot ti tu tolmačiš, dvomim, da zagovarja on odbavčenje do jajc oz do nivoja, ki zagotavlja zgolj vzdrževanje kapitalizma na življenju.
Njegove teze so bistveno manj radikalne in hostilne.
On pravi, da se ekstremno grmadenje premoženja na robu incidenta, ki po njemu nastane zaradi imperfekcij samega notranjega mehanizma kapitalizma, točneje, ker so kapitalski donosi večji od stopnje gospodarske rasti, da kapitalizem ni samokorektiven in samoregulativen, pa vidi on, da mora država intervenirati, da prepreči to anomalijo, ki se neminovno na dolgi rok konča v cikličnih krizah, ter patološki asimetriji, ko skupinica družin obvladuje večino premoženja.
Dovoli, da zaključim z upanjem, da tudi ti tako vidiš, da on, ko uporabi termin "bogati" in sintagmo "prihodki bogatih" nima v mislih takšnih revežev, s tako nizkimi prihodki in to iz plač za lastno delo odvisno zaposlenih, kakršne so slovenske, ko v svojih "rešitvah" govori "visokih prihodkih bogatih".
Parav tako ne vidi on, kot tipično intervenco države, ki naj odregulira to hibo kapitalizma, rinjenje nepremičninskega davka selektivno-diskriminatorno vsiljenega samo podjetjem na nekakšno ekstremno visoko talibansko stopnjo, ki bo iz takšne države odgnala investitorje.
On govori o lastnikih kapitala (in nikakor ne o odvisno zaposlneih revežih, kamor pade 99% Slovencev!) in davkih na tiste njihove kapitalske donose že transformirane v de facto obstoječe bogatstvo oz premoženje. On govori o de facto zares otipljivo bogatih ljudeh, ki po njegovem naj na globalni ravni plačujejo poseben izravnalni davek na že obstoječe premoženje in na tekoče, kvantitativno otipljive, na privat račune iz dobička podjetja prenašane prihodke. O tem on govori.
On v bistvu napeljuje logiko popolnoma nasprotno logiki slovenskih "levičarjev".
On je robinhudovska figura.
Slovenski "levičarji" so pa superhikovske spake, ki so najvišje davke vsilili kategiriji judi v drućbi, ki jih oni ozmerjajo z "bogati zaposleni" z "relativno voljšim plačam oz mezdam". O gspodarstvu oz državi kot velekapitlalistu in rdečim tajkunom kot velekapitalistom, ki skupaj držijo v rokah najmanj 90% kapitala/premoženja/bogatstva, pa gaga slovenska "lvičarska" umska in duževna spaka, že 25 let, " dajih je treba razbremeniti". Ko reče slovenska superhikovska "levičarska" spaka, da ej treba iobdavčiti "bogate", le ta ne cilja na iste bogate kot Piketty, ampak na odvisno zasposlene najete direktorje prodaj v podjetjih in podobne.
Poleg tega, da se niti s Pikettyjem nihče ne more kar apriorno strinjati, dokler se ne izjasni o stopnjah in njihovem vplivu na ekonomsko rast, smatram jaz, da Piketty načeloma ni upfront sporen.
Pri davkih je vse v meri i nediskriminatornosti. Če je mera obdavčitve prava in če je obdavčitev primerno alocirana na stran trošenja, vse tako, da ne inhibira želje kapitalista, da investira in dela, imajo njegove teze smisla in postajajo bolj zdravstveni preventivni ukrep za preprečitev zbolevanja kapitalizma, kot pa izraz levičarskega prerazdeljevanja per se.
Če in dokler PIketty funkcionira v marginah ameriškega mota "Da se davke plačuje s takšno mero, da se bi živelo v civlizirani, svobodni družbi miru in prosperitete", Pikettyijeve teze niso niti sporne, niti nevarne.
Nevarne in sporne postanejo takrat, ko jih v roke dobijo talibani tipa naših "levičarjev", ki jih misinterpretirajo, radikalizirajo in distortirajo do neprepoznavnosti, ter jih spremenijo v zdrizasto neprepoznavno rdečetalibansko sluz, ki lahko kapitalizem, civliziranost ter svobodo in demokracijo samo zadušijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar