Alpa če bi Slovenci kadroviki in mamagerji, ki odločajo o zaposlitvah v svojih glavah vsaj rahlo spremenili dogmo, da je papir tako silno važen, da mora biti prvi, ali celo odločilni kriterij.
Ko zaposluje resna mednarodna korporacija, Apple recimo je papir sicer še vedno eden od prerekvizitov, ma niti v morastih sanjah ni najbolj pomemben.
Važno je kakšne veščine oz. sposobnosti in znanja in "attitude" demonstrira kandidat dejansko.
PS
Sam sem sodeloval v procesu zaposlovanja v mednarodno korporacijo in niti od enega izmed nekaj sto kandidatov, ki sem jih intervjual in nekaj deset, ki sem jih zaposlil, nisem zahteval, da mi pokaže diplomo, kaj šele da bi me zanimale ocene.
Sem pa zato vedno naredil nekaj obveznih prizkusov in sem tudi nekaj kandidatov na žalost morla odsloviti po koncu preizkusne dobe. Ker niti diploma, niti prizkusi nekaterih zadev ne zmorejo razkriti. Šele delo jih.
Pogrešal sem in še pogrešam v Sloveniji resen mehanizem priporočil iz prejšnjih zaposlitev in ali od upoštevanja vrednih priporočevalcev druge vrste.
Priporočil se v SLO managerji lotijo z neznosno lahkostjo. Frend mi je nekoč priporočil neko pupo, ki mi je tekom preizkusa požrla pol dvanajsternika. In s tem za vedno postal nerelevanten pri meni topogledno, hehe. Ka te vem, najbrž mu je potegnila, al ka.
Naj ilustriram eno zelo pogosto trivialno resnico o tem kaj je v nas še vedno možno v letu 2011. Študent dokonča fakulteto, na kateri ima tuji jezik kot predmet, vemo tudi vsi, da bi moral vsak še ob fakulteti dokončati nekaj ciklov tečajev in po možnosti iti še v tujino vsako leto za par tednov, skratka tuji jezik je nuja, no, potem ta diplomant pride na razgovor in ko ga kadrovik intervjua v tujem jeziku se izkaže, da je to ena sama žalost. Ne zadovolji.
PPS
Kot nasprotje temu mi je pupika iz Hilla nekoč zaupala, da nek veliki državni kolhoz dela tak. Izmed 500 kandidatov jih prosi, da naj najprej izločijo one, katerih papirji "kažejo največ" in se tudi med pogovorom birokratek-aparatčik iz državnega kolhoza v glavnem suka okrog papirjev in potrdil.
Bojda je Zavarovalnica Triglav nekoč brez gledanja zavrnila wunderkind mladeniča, ki je kasneje v širšem mednarodnem prostoru zaslovel, ko se je odpravil čez lužo v Silicijevo dolino. Moral, jebiga, v SLO ga niti povohati niso hoteli. Iz prve roke potrdim, da je wunderkind, ker poznam njegovo lik in delo, hehe. Niso mu niti odgovorili, kaj šele ga na razgovor povabili. Diskardiran brez gledanja. Papirji najbrž, jebiga.
Nič ne rečem, da se razmišljati tudi tako, da si je sam kriv, da mu "popirji ne izgledajo tak dobro, kto od številnih drugih", saj veste, gimnazija Bežigrad pet nula nula, pa potem faks pa to pa to, ma, dragi Slovenci, razum v roke, odjebite te formalizme, birokratizme in paprinato blaznost.
Iščite vsebino, popir naj bo zadnji, ko že identificirate 5, ki so pravi. Popirju čast, prou je tako, saj nismo barbari, ma naj ne bo prvi, jebemmomast! Ali bognedaj edini kriterij, kakor je recimo več kot zelo pogosto v večini državnih ustanovah in državnih kolhozih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar