V tem članku je vsebovano veliko tega.
Prvo, komunist Svetlik priznava, da smo dežela total uravnilovke. In je kot komunajzar seveda da ponosen na to.
Drugo, razodet je (spet!) slovenski "jeba nor motenec zmedenčka". Kakšna metodologija je uporabljena? Koga smo mi merili in kako? Namreč, pri nas je iz debat oblasti, razumnikov, politikov, zakonodajalcev jasno razvidno, da je opredelitev pojma "bogati" pri nas povsem zblojena, distortirana in docela komunistično-dijabolična, saj so sodeč po davkih, ki so edini pravi uradni kriterij v vsaki državi, bogati samo delavci oz. po subjektivnih kriterijih komunistov "bolje plačani inženirji, pravniki, managerji, itd...).
Njim ni bogat Rigelnik, saj on plača nominalno 19% davka na 99,99% svojih prihidkov, torej na svoje korporativne prihodke in efektivno enomestno-procentne in včasih celo promilske davke. On je torej po njihovi logiki sirotinja. Bogati so pa vsi delavci, saj plačujejo od 16 preko 27 do 41 davka plus navzgor neomejene prispevke, beri rekete za katere se nič ne dobi, kar oni Pogačar prav tako kot Svetlik šteje za "uspeh", saj je po njegovem to "vkoreninjeno pri nas", karkoli to pomeni, hehe.
Ja, plebs je total in nasilno uravnan v bedi, dočim seveda rigelniki, jankovići, horvati in podobni rdeči tajkuni niso s plebsom uravnani v bedi. Boingggggggg!
Razslojenost je med Riglenikom in Fato Higijenićarević enaka tu, v USA, Nemčiji, Švici, nejmit. Razlika je le v tem, da v Švici je bogati tovarnar svoje peneze vkup sklamfal pošteno, Rigelnik in Horvat pa skoraj zagotovo ne, četudi jim je kamarilja na vrhu države omogočila da "prigrabijo zakonito". Kje je tu manjša razslojenost in med kom? In ali je tako prav?
Mene recimo moti, da inženir Lojze Razvojnikov iz Krke ni bolj "razslojen" sez Fato Higijenićarević. Oba pa hkrati najmanj dvakrat (Fata) in najmanj desetkrat (Ljojzk Razvojnikov) bolj neto plačana. Fata povsem oproščena davka, Ljojzk pa do 18k oproščen nad 18k pa 10%. Prispevki pa navzgor omejeni. Meni bi tovrstna razslojenost bila uspeh.
Tretje, komunajzer kamarilja to imenuje "uspeh". Pa smo po njihovem "žrtev lastnega uspeha", ker jim eto sindikati preprečujejo izpeljati še en krog "uspeha", da nam total uravnilovko za one ki sez svojim delom, umi in veščinami ustvarjajo vse naše dobrine in keš, vsilijo za še nadaljnih 100 let. Da drakonski davkoparadavčni primež še naprej ostane pomemben vir financiranja in betoniranja socializma dva pika nula in pomemben dejavnik nasilnega uravnavanja delovnega plebsa v bedi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar