Čeprav vem, da je Pero The Dobrica imel v mislih "vlado narodne rešitve", v kontekstu kritičnega trenutka narodove izpostavljenosti takojšnji in veliki nevarnosti, ga želim opomniti, da ta indicent proposal nenaravnega koitusa, v "slovenskem kontekstu" ne more postati nič drugega kot protinarodna nenačelnokoalicijska moralnohorizontalna orgija. Pero predlaga oživitev, modificiranega sicer in nenaravnega & nenačelnega Demosa, skratka, fakin deja vu. In ader wordz, sam njegovega predloga nikdar ne bi podpisal. Ker se cenim. hehe.
Ne morem si pomagati, ma, mene je vse skupaj v hipu spomnilo na tisto epsko & legendarno dovtipsko situacijo junaškega črnogorskega študenta, ki se je ravnokar, po poldrugem desetletju "uspešnega študija" v Beogradu vrnil na rodno črnogorsko grudo, pa ga je dedek nežno po dedovsko vzpodbujal tako:
"Junački unuče svoga đeda, junački praunuče svoga junačkog prađeda, diko roda svoga, ispričaj nam de, kako bijaše u taj Beograd, ispričaj nam kakvu zgodu i prigodu junačku"
Junak se je na zahtevo svojega še bolj junaškega đeda, odzval rekoč to: "Nekako sprva, kad još bijahu mlađahan junak u veliku gradu, vraćah se u gluho doba noći, kad tamo u ulici tamnoj viđu đe dvojica biju jednoga."
Đed: " Uhhhh, rđe rđave! Uh, uh, uhhh! Pa šta učini junački unuče đeda svojega i junački praunuče prađeda svojega?"
Junak: "A što bi učinija?! Pridružih im se te ga ubismo"
Eskimi so po tej epski noči, zgodbo pripovedovali rodovom in rodovom ob tabornem ognju, sam, da so, modri, kakršni Eskimi znajo biti, na konec zgodbe vedno dodali še vprašanje za otroke: "Aaaaand, what is the moral of this story? Moral, my dear kids is - If you can't beat 'em, then join 'em"
PS
Ksreči, Pero dobro ve, da gre ipak zgolj za domišljijsko špekulacijo ter, da je to o čemer on govori nemogoče. Hvala kurcu je ipak nemogoče.
Tehnično to pomeni, da bo slovensko ljucvo, po nekem srečnem naključju, morebiti baš po volji Vsevišnjega, morebiti na docela bizaren način, tak, kot recimo v primeru propada zločinskih namenov rdečetalibanske vlade glede nove runde ropanja nacije preko t.i. "pokojninske sheme", ko nacijo pred dildanjem in takojšnjim ropom, ni bognedaj rešila proaktivna natura naroda samega, pač pa jo je rešil špetir v vrstah rdečetalibanske mafije, skratka narod je bil rešen ne zato ker je premogel kolektivno zadostno količino čuta za nevarnost in pameti, pač pa po srečnem naključju. Šele to je narodu dalo priložnost reči big fakin NE na referendumu.
Let me guess. Tokrat nas bo rešila ošabnost rdečetalibanske pameti, ki bo rezonirala tako: "Z Janšo nam ni treba v kualicjo. Če Janša zmaga, bomo na ulice poslali eskadrone ulicotacaške drhali tovariša komandanta Idriza Semulliccia, ki se naj izkupi za pokojninski fijasko. V treh mesecih bo drhal Janšo nesla vun iz vladne palače, tovariš Sluzoidovič bo mandat podelil "tapravemu", slovenska intelektualna elita pa bo spet, tak kot ob razbitju DEMOSa, gagala, da je "treba oblast dati v roke onim, ki obvladajo tehnologijo vladanja in hkrati nekoga, proti kateremu drhal tovariša Semulliccia, torej "celotno ljucvo", hehe, nikoli ne ulicotaca"
Ni komentarjev:
Objavite komentar