[Leffe]
Gospod Frankl bi Slavoja Žižka zaposlil v vojski izključno zato, ker si Finance ne morejo priviščiti plačati kolumne S. Žižka. Ali pa ne smejo objavljati člankov marxista, pardon lacanovca.
Žižek pač ne rabi službe na FF. On je zvezda. Včeraj je na primer imel Žižek predavanje v Bruslju za več kot 2000 oseb, ki so plačale vsaj 8 EUR. Nabito polna dvorana. To so številke, ki jih od Slovencev dosegajo samo Avseniki, Irena Grafenauer in nogometna reprezentanca.
Žižku ni treba biti zaposlen na FF. Vendar kot vsak postlacanovec ve, je bistvo resnice v negaciji resnice same. Ravno zato, ker mu ni treba biti zaposlen na FF, je še vedno lahko zaposlen na FF. Na FF je zato, ker je Žižek Žižek. In obratno. Če bi bil slab filozof in bi bila njegova edina opcija biti zaposlen na FF, pač ne bi bil zaposlen na FF. Ker bi bil slab filozof.
V bistvu je dobro, da so na naših fakultetah zaposlene svetovne zvezde, in ne looserji. pa četudi ne predavajo, ampak so tam samo za reklamo.
Samo kot kurji drek zblojen um kumunajzer orto-vernika zmore spisati takšen protislovni zmazek.
Resnica je pa tudi tokrat zelo simpl ko pasulj. Žižek je običen pritlehno-patetično mali kumunajzer rentar, ki se, v maniri neštetih slovenskih rentarskih metelkovcef, strahopetno in oportunistično z vrvjo pripne na državno siso in iz tam seslja nektarčka vmes pa, tak varno pripet, glumi plezanje po kobajagi nevarni steni prostega trga dela.
Med tem pa, prost strahov od negotovosti vsakdana, žlobudra kumunajzer mudologijo posebne vrste, ki ji resni znanstveniki in filozofi s pomilovanjem rečejo "žižuku". Kajti, jebiga, njega je že doletela sreča komunizma - delaš nič dobiš pa rento.
Nek hrvaški filozof-znanstvenik, ki živi in dela v New Yorku, je Žižkov žižuku označil za patetično obično "papazjanijo" (kakšna simpatična beseda, hehe), pri čemer želim opozoriti, da gre za človeka, ki mu je Žižek simpatičen čudaški norček, katerega um je bil usodno in očitno nepovratno distortiran že davno v času trdega kumunajzerizma inkarnacije prve.
Neka zajebantska ekipa iz Beograda je posnela serijo kratkih filmov z neizobraženimi sirotami s srbske družbene margine, češ, da naj svetu povedo to in ono, komentirajoč velike teme in probleme človeštva. Večina sirot se je vehementno lotila reševanaj svetovnih problemov, vmes pa radovedno sopraševali "oćel da budu u televizor?". No, Žižkov žižuku je približno na isti ravni. Plus minus.
Čudak, ki orgazmira na scene v katerih ruski tanki mendrajo zlato Prago in se medtem neprizadeto sladka z rdečimi jagodovimi torticami, v hlače mu pa najbrž nekontrolirano špricne, je zame navkljub vsemu zgolj še en prizadet in zatemnjen um, produkt slovenskih kumunajzer laboratorijev človeških kloniranih duš a la Edfeve.
Btw, tudi ko Kočevar Hodorovac v Ljubljano na parkirišče nakupovalnega centra pripelje kočevsko medvedko Milko, jo veliko ljudi gre gledat. Tako približno je tudi z Žižkom in njegovo "popularnostjo".
Če, oz. kolikor je v Žižku originalne umske vrednosti, je ta filozofski pandan hrvaškim zagorskim naivnim slikarjem in kiparjem. Je umetnost, ma je hkrati bizarna, trivijalna in vulgarno-amaterska, obupno kmetavzarsko kičasta, ter seveda absolutno ne sodi ob bok produkcije enega velikana Picassa, recimo.
Vam kumunajzarom je Žižek všeč in vam bo všeč le do takrat ko bo na eni točki nehal kritizirati kapitalizem ter nehal aludirati na, po vašem razumevanju, hehe, imanenten prihod komunizma oz. rentarstva lezilebovičev na račun ustvarjalcev, v imenu kobajagi egalitarnosti in višjih kobajagi ciljev.
Pri tem ste seveda hudo selektivni in dosledno spregledate ko taisti Žižkov um v maniri "kar na umu to na drumu" razodene, da je današnja Slovenija, na vrhu katere je že 20@45 VašaSvoja oblast, fašistična država. In ravno ta gebelsovski miks resnic, polresnic, fantazij, amaterske filozofije, komunistične distorzije uma in čiste "papazjanije" (matervola je to ena gosta beseda, idealna za opisat Žižkov miselni proces, hehe) naredi Žižka za bizarno atrakcijo. In on to ve. Ker, roko na srce, ima v sebi tisti prefinjeni občutek vaškega harlekina, ki rad zabava množice na pjaci sredi vasi v nedeljo po maši.
V svetu, ki je na las podoben Nemčiji med dvema vojnama v času velike ekonomske depresije, je Žižek negotovim in prestrašenim množicam atraktivena na enak način kot so bili Hitler in njegovi v bavarski pivnici in Lenjin in njegovi v Sankt Peterburgu onega usodnega aktjabra. Žižek je na srečo nevaren zgolj tu v Podalpju, drugje je, in bo zgolj bizarno konfuzno gobezdalo, katere atraktivnost je na ravni plešoče kočevske medvedke.
Ni komentarjev:
Objavite komentar