Na eni strani imamo torej Viranta, ki je kljub vsemu popolnoma legalno zaslužil svojih 100 jurčkov + 66 extra od mame države. Bil je odkrit, razgrnil karte in povrnil delež pridobljenega v proračun, čeprav mu tega po zakonu ne bi bilo treba. Rezultat: podpora mu je v tednu dni padla za polovico.
Na drugi strani imamo Jankoviča, ki se zlaže z vsako drugo besedo, pri katerem se dan za dnem vrstijo očitni dokazi o sumljivih finančnih transakcijah, kjer gredo zneski v 100-kratnike Virantovih, katerega sinova odpirata račune po vseh finančnih oazah, od Lihtenštajna do Cipra, imamo človeka, ki na vsako utemeljeno obtožbo odgovori, da obtoževalec nima pojma o ekonomiji in da on "ne bo več dovolil, da bi svinjali po njegovi družini". Rezultat: podpora stabilno nad 15%, s tendenco rasti.
Torej: na eni strani imamo malega kao lopova, ki v skladu s svojo vestjo takoj popravi svojo napako in v zahvalo doživi vsesplošno zgražanje, na drugi strani pa velelopova, ki o svojih napakah niti slišati noče, kaj šele da bi jih popravljal, pa ga ljudstvo hvaležno sprejme. Ker Jankovič reagira točno tako, kot bi reagiral povprečni Karantenček (zanikati, zanikati in še enkrat zanikati). Virant, hohštapler, kakršen je, pa v svoji naivnosti potegne nadstandardno pošteno potezo in naivno meni, da mu bodo Butalci zdaj na veliko aplavdirali (frdamani elitist, kaj si pa misli da je !).
In seveda bi lahko še naprej razmišljali, zakaj Slovenčki velikodušno odpuščajo velelopovom, ki so pokradli na desetine milijonov EUR (za njih vsi vemo, da kradejo, ampak če zanikajo, potem je vse OK), neusmiljeno pa raztrgajo poštenjaka, ki prizna svojo napako in jo celo poskuša popraviti. To zadnje je očitno vrlina, ki je Slovenci ne moremo odpustiti.
Pa da ne govorimo o tem, kako je Jankovič prava muškarčina, skrben družinski mož in oče, pravi patriarh, ki ne dopušča, da bi se kdorkoli zajebaval iz njegove familije, pravzaprav se je s tem namenom tudi junaško žrtvoval in se prostovoljno vrgel v zverinjak nacionalne politike, samo zato, da zaščiti svoja ljubljena sinova, kot najboljši očka na svetu. Tako držo povprečni Slovenček spoštuje. Ampak ko pa tam neki Virant potegne iz rokava podoben argument, namreč da je s koriščenjem državnega nadomestila hotel nekaj storiti za svojo družino, mu izrečeno še isti trenutek prileti nazaj v faco kot bumerang (ker za Viranta itak vsi "vemo", da je le umazan peder in da svojo ženo in dva otroka gnjusno izkorišča za fasado, medtem ko se za kulisami vsakodnevno predaja najbolj izprijenim in sprevrženim ritopičnim orgijam. Right ?).
Viranta ne bom volil, me pa kljub temu resno čudi in skrbi tole bipolarno/shizofreno, dvolično, privoščljivo rovtarsko obnašanje slovenskega volilnega telesa. Aja, saj smo še vedno v Butalah, nič presenetljivega... In tudi volitve tega ne bodo spremenile.
Ni komentarjev:
Objavite komentar