[posavski]
bedarije. vsak je drugačen in naj ima na izbiro kar največ možnosti, da najde svoj maksimum, ne glede na materialni status. poznam ljudi, ki imajo opazne umske prerekvizite, pa so se rajši odločili za poklic - ker so si biti to in to že od nekdaj želeli.
je pa res veliko takih, ki pojma nimajo, kaj bi.
še več pa takšnih, ki imajo deficit umskih prerekvizitov, vseeno pa odlično gobcajo.
sicer pa tudi nemec ne bo opravljal "umazanih" del. in ravno pričakovanje višjega plačila je indic, da so ljudje pri nas solidno šolani.
Ne bi hotel s teboj po celi širini v konfrontacijo, opomnem te pa, da v Avstriji in Nemčiji, kjer prav tako kot pri nas in v Ameriki, določena dela porivajo k "čefurjem", (ker pač lahko, dokler jim tak kot bo pri nas kmalu situacija, ne zmanjka "čefurjev", ker, kot smo videli že iz one oddaje naše nacionalke, oni trpinčeni in nategnjeni bosanski delavci gastarbeiterji poslej masovno pičijo nekoliko severneje v neko drugačno EU. Tudi njim se je posvetilo), nimajo enega drugega problema, ki je po mojem edini pravi in vreden zaskrbljenosti in debate.
V Nemčiji in Avstriji se zdrava količina ljudi, po naravi zadev, odloča za poklice na ravni srednje šole, ker je to normalno, naravno in ker, kot rečeno, tudi oni vedo to, o čemer je govoril Vehovar - da gotov procent človeštva ni sposoben niti zapopasti koncepte potrebne za študij na univerzitetni ravni, lahko so pa vrhunski mehaniki, mizarji, malarji itd.
Sliši se elitistično, grobo in defetistično, ma ni. To je normalno. To nima nobene zveze s tem kdo lahko finančno zdrži študij. V vsaki družbi je to tako. Ker je homo sapiens sapiens po naravi tak. Slovenci bomo kmalu nasanjali, da ima vsak slovenski otrok postati Bethoven. Ker mi insistiramo na total egalitarnosti in basta!
Ljudje imamo različne stopnje kognitivnih sposobnosti. Ene so neproblematične, pa padejo v razpon od ocene 6 do ocene 10 na izpitih na univerzi, druge pa pač padejo pod raven 6, kar producira falirane študente.
Če preambiciozni starši, ali nesamozavestni otroci rinejo predolgo v avanturo študija za vsako ceno, "da bi nam vsi otroci postali KarlMarxi in LudwigVanBethovni, ker je to v naši prisilno-egalitarni butalsko-utopistični družbi "tekovina" in sine qua non bivanja in življenja, se to konča zelo travmatično za naše večne študente ki svoje trpljenje nadaljujejo kot nezaposleni falirančki, ali komaj-na-silo-doštudirančki, ali korektno-sicer-doštudirani nezaposljivčki.
Ta čas večina tovrstnih nemških in avstrijskih otrok iz poklicnih šol vstopi v vajenski stalež in nekateri že dosežejo raven mojstrov. Naši begavčki pa nesamozavestno stopicajo na mestu, živijo v mama-hotel in nabirajo podlago za zgodnjo erektilno disfunkcijo, spričo depresij, ki so posledica nezmožnosti zaposlitve do starosti 38 let.
In to še ni vse. Enaka bolana ambicija vodi starše in otroke, da vsi hočejo biti v nobel poklicih, filozofov, jezikoslovcev, umetnostnih zgodovinarjev, morebiti pravnikov, ali kvečjemu arhitektov. Biti inženir česarkoli pomeni enako nezaželen poklic kot je nezaželen status onih, ki so zavestno ostali na ravni poklicnih srednjih šol plus mojstrskih kvalifikacij pridobljenih na delu. Biti zdravnik je pa fakin prenaporno, hehe. Med študijem in med delom.
V resnici so pa v ozadju vseh teh distorzij v družbi, patološki tretma dela, ki svojo bestialnost najbolj plastično vtelesi v davčno-paradavčnih aparthaidskih diskriminacijah ustvarjalcev na eni strani, ter glorija, ki so si jo prigrabili pozerji, bleferji, sinekurci, poklicni partizan-gardiani peta stopnja po bolonjcu, lopovi, rentarji, zajedalci, skratka zemonski in podobni kartelni klani falange 21, yesi in podobne bratovščine naših večnih praetoriancev.
Zato so Nemci in Avstrijci navkljub totalni devastaciji v WW2 dandanes svetovni proizvajalci in meka inženirske in tehnične in podobne pameti oz. umov in dosežkov. Kdor penalizira delo in povzdiguje rentarstvo na tuj račun ter nasilno uravnava v bedi na račun ustvarjalcev (beri dela!) ne more računati na progres in stabilnost blaginje. V enem Porsche-ju ali BMW-ju je izza par procentov družboslovcev (pravnikov, ekonomistov...), a tudi DR, mag in univ dipl inženirjev na vrhu družbe, na desetine procentov inženirjev in na koncu še največ tehnikov, obrtniških mojstrov in podobno.
Če takšnim ljudem njihovo delo in mojstrstvo nagradiš s solidnimi NETO prihodki, ki jih povzdignejo med srednji razred po kupni moči na skupnem EU trgu, potem ne bodo demonstrirali abotnih patoloških vzorcev zatekanja v iluzije o tem, da bomo vsi egalitarno-utopistično pravniki in filozofi in ekonomisti in jezikoslovci in umetnostni zgodovinarji. Nekdo mora biti pek, inženir, šlosar, električar, vodovodar, smetar. Plačani naj bodo solidno, vrednosti veščin in dela primerno, NETO SOLIDNO prosim, pa se bo marsikomu zdelo kul biti "v [teh] poklicih".
Ni komentarjev:
Objavite komentar