V bistvu kar pišeš, tudi drži. V svetu amaterjev in upokojencef. Skratka, za to, da bi to držalo je potreben vsaj en prerekvizit, ki si ga tudi omenil da je v tvoji zgodbi prisoten. Da tekma poteka na amaterski ravni med amaterji in upokojenimi profesionalci.
Ja sem pa izhajal iz predpostavke, da na trgu poleg sicer neizogibno prisotnih amaterjev wanabe profijev in "prodajalcev" fušarjev, delujejo predvsem neupokojeni trenirani profesionalci. Vsaj jaz sem zaposloval profije oz. sem kadre sistematično došolal oz. stalno treniral za vzdrževanje ravni profijev. No, v takih razmerah so profesionalci veliko bolj v prednosti, z veliko manj frustracije pri delu. Ker obvladajo tehniko, točno vedo kaj dogaja in ker obvladajo rutino, ne le posamičnih gibov na trgu, pač pa celotnega procesa oz. kakor temu rečejo Eskimi "They know the fakin sales drill".
Ena od pomembnih ločnic med amaterji in profiji je odnos do poraza na trgu, ki ga je poetično, kot bi pisal epsko pripoved o porazu Špartancev, omenil Pero v svojem tekstu. Ravno to in še splošne športne predispozicije in gard so razlog, da upokojen profi fusbaler - aktiven amaterski tenisač, ni isto, kot amater amater. Poleg tega, le tisti, ki v tekmo stopi z miselnostjo oz. "atitudom" treniranega profija, vzdolž naslednje mantre, ima šanso na terenu: "Vsak nasprotnik me še kako lahko premaga in če se ne potrudim me tudi bo". Pri tem je povsem odveč samoslepilno detour lamentiranje o tem "kdo je [sicer] boljši".
Apriornih zmag tistih "ta-sicer boljših" v realnem življenju ni. Kdor obvlada to, v tenisu nima mentalnih težav ( bolj ali manj v vseh športih, a v tenisu pa še posebej). Mimo neobvladovanja tehnike, skoraj vse neprimerne reakcije in frustracije v tenisu imajo svoje korenine v nespoštovanju nasprotnika. V salesu je zelo podobno. Najbolj pušijo, oz. najbolj kot praviš ti "tamburajo" one, ki ne spoštujejo nasprotnika, pa dasiravno je nasprotnik zgolj naspidan amater.
PS CEO svetovnega vodilnega logistika je nekoč rekel: "V življenju sem storil marsikatero napako, ene pa nikoli. Nikoli nisem sklenil posla z amaterji". oz. da med nakupi opreme oz. storitev oz. tehnologije nikoli ni podelil posla amaterjem. To je [tudi] nekaj, kar je treniranim profijem v prid. Tako ravnajo vsi racionalni profi odločevalci o nakupih. Ostav zbog Slovenije! V Sloveniji, ponarodelo ime Podmizistan, deželi plemen razdeljenih v tabor rdečih sunitov in belih šiitov, to vemo vsi, se posli podeljujejo po čisto drugih, v glavnem pa plemensko-bratovščinskih načelih. Hence, vsak Slovenec je član vsaj v eni fejk ali pravi, formalizirani ali neformalizirani, javni ali tajni, podmizo-prostozidarski loži oz. bratovščini. Alpa vsaj eno strastno simpatizira. hehe.
Moj frend Njikalaj iz Rusije bi nesramno rekel: "Dva Slovenca tri podmizne bratovščine, trije Slovenci Kompartija.". On je sicer raje duhovičil s kakšno drugo skupino v Rusiji bolj prisotno, hehe.
Evo, btw, ravno zato smo mi iz "centrale" v Ljubljani večino poslov naredili v regiji preostalih 9 držav. Povečini z zasebnimi podjetji in z multinacionalkami prisotnimi v regiji. Od slovenskega javnega sektorja, državnih kolhozov in paradržavnih kolhozov smo pa sistematično bežali stran. V enem trenutku sem prodajalcem prepovedal naše aktivno udejstvovanje v takih poslih, partnerjem pa odrekel support na takih poslih. Če lahko sami zmagajo naj, ma brez nas. Logično! Koji kurc bi statirali v marifetlukih roftarskih lopovov, ki so se v Zemonu na kartelno-klientelistični klavzuri politikov z lopovi, zmenili, da se posle itak podeli NjihovimSvojim?
Konec koncev, to bi nas stalo čas in denar. Naj se lopovi vsaj malo potrudijo in kar medsebojno zmenijo za opremo aerodromskega stolpa, magari s kartelnimi fejk ponudbami, recimo. Naj se prekladanje lopovskega dreka gredo sami, brez da bi jim mi asistirali oz. dajali legitimiteto njihovim podmiznim lopovlukom, češ "Javni razpis je bil pošten, eee.... Majke mi sudija rekla mi Hilda. In Černigoj in Ivek Čistokisičnik.".
No, izkušeni profi fajterji, who rekognajz z fakin patern, niso niti z besedico nasprotovali, saj so že prej svoje napore usmerili drugam, par mlajših mi je pa še nekaj časa težilo, češ, kali res mi ne bi probali ta milionski posel?
Ni komentarjev:
Objavite komentar