[rename]
Naslov, uvod in prve tri točke so odlično napisane.
Nadaljevanje pač ne.
Zato dajem polovično oceno, zaokroženo navzgor zaradi naslova :-)
Zakon o malem delu ni dober, ampak razvrat študentskimi napotnicami je svetovni unikuum.
Spoznavanje študenta in delodajalca traja torej tudi 10 let in več ali kaj? Saj imamo instrument poskusnega obdobja in v treh mesecih se vse pokaže.
Ima kdo podatek v katerih dejavnostih je največ študentskega dela?
Jaz jih največ vidim v trgovinah, bifejih in na bencinskih črpalkah.
Kakšno spoznavanje pa je to, saj dvomim, da bodo ti študentje po končanem študiju delali v bifejih in trgovinah, saj za redno zaposlitev na teh delovnih mestih ni potrebna fakultetna izobrazba.
Jaz sem sicer sledil neki drugi, po mojem vodenju Perotovi glavni poanti in ga brezrezervno pohvalil.
A se tudi s tvojim pointom vsaj delno strinjam.
A vendarle ta zakon in tak zakon ni rešitev. Je popolnoma mimo.
To, s kelnarjenjem je izključno stvar študenta, ne države in ne nikogar drugega.
Koliko in kje dela študent je izključno njegova stvar. Tu postavljati limite je, kot je nekdo tu napisal "neosocialistična orgija s hipereguliranjem"
Država nima urejenih drugih zadev v drugih zakonih in pravna država ne funkcionira.
Tega in posledic tega se z ad-hoc zakoni, sploh pa ne takšnimi, pač ne da reševati.
Zanima me koliko in kakšnih "študent servisov" bi bilo, če bi vsako delo bilo izenačeno v drugih zakonih, ki se dotikajo zaposlovanja in prihodovanja iz dela. Neka pogodbena forma bi pa tudi za "študentsko" delo morala biti, kali ne? Morda pač redne normalne agencije za posredovanje, alpa individualne pogodbe o začasni zaposlitvi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar