Matjaž,
Najprej sem ti na tvoj post puknil pluska.
Potem sem kliknil na moj post, na kateregga si ti repliciral in kopiral oni del v katerem razlagam to:
Obstajata pa pri nas najmanj dva dodatna problema, ki ju v Nemčiji, Avstriji, Britnaiji ni.
Prvi je, da smo mi nacija nebulozno previsoko/preobilno obdavčenih ljudi. Točno določenega tipa ljudi. Onih, ki za življenje služijo z delom. Kar uvajanje kakršnihkoli novih davkov naredi za nekredibilno dejanje in še en prispevek k slovenski davčni blaznosti. Naša preobdavčitev od nekajkrat do nekajstokrat presega davčni iztržek iz nepremičnin. Skratka, ja uvedimo nepremičninski davek, predtem, ali takoj za tem pa za 500 milijonov znižajmo davek na prihodke iz dela. Kako? Z uvedbo primerno nizkega flat davka na delo in dvigom praga na vsaj 12 če ne 15 ali 18 tužent.
Pustimo tem 99% Slovencem teh dodatnih 500 milijonov, da v gospodarske žile nacije poženejo novo kri in v duha nacije novo upanje in energijo.
Še en problem je, ki ga drugje ni. Mi smo najprej nagrmadili 6 milijonov nepremičnin, potem smo pa šli določati pogoje obdavčitve in uvesti davek.
Za vse nepremičnine, ki si jih bodo ljudje gradili, ali nakupovali, od dneva uveljavitve zakona, kateri bi bilo fino, da se ne menja vsak ponedeljek, bodo ljudje vedeli, da jih čaka X EUR letnega davka.
In to zagotovo bo brzdalo neracionalno zastavljene apetite in nikdar več si, recimo en prodajalec iz trgovine Slovenijalesa, ki ima komaj za burek, ne bo na elitni lokaciji v Ljubljani zgradil bajturino 700 kvadratov neto površine. Ker nima za davek, čeprav si bi z žrtvovanjem 20 let življenja bajturino lahko celo sam zgradil,..eee, morda, sort of, ker so ti časi davno mimo. hehe. Etooooooo!
Reči hočem, da bi v tej deželi bilo fino enkrat kakšen zakon narediti tako, da se ga da zabetonirati vsaj za 100 let, jebenti. Ne pa vsakih 20 let vse jovo na novo.
Iz citiranega tam zgoraj je razvidno, da shaman nisem nič spremenil svojega odnosa do slovenske boljševizirane, etato-fašistoizirane, na patološki fovšljivosti temeljene davčne blaznosti, ki je v funkciji reinkarnacije oz. zdaj že vzdrževanja nikoli odpravljenega t.i. socializma na matriki kapitalizma.
Če potegnem poanto - tam sem rekel, da imamo dva problema in eden izmed njih je, da smo že brez tistega davka preobdavčeni, kar ta, v drugih deželah sicer povsem kredibilen davek s potencialno kredibilnim ciljem in misijo v ozadju, v Sloveniji
naredi za nekredibilnega. Amen!
S tem smo v bistvu zaključili. Če se drugih davkov onim 99% Slovencem, ki prihodujejo izključno, oz. poglavitno iz dela, v SLO ne zniža, ali ne ukine najmanj v višini teh novih, se ta davek sploh ne sme zgoditi. Poglej si odebeljeni del v citatu iz prejšnjega posta tam zgoraj.
Sicer pa glede dizajna davčne sheme v katerikoli državi, če bi meni, Shamanu Antikomunističnemu Antiboljševističnemu Antietatokleptoidnemu Pjervomu dali na voljo, da naredim davčno reformo, bi sledil naslednjim načelom:
0) Davke plačujmo zato in zgolj do nivoja, ki zagotavlja bivanje v civilizirani družbi v katerih se šibkih, bolanih in onemoglih ne pušča na ledini, da jih beštije pokončajo in reciklirajo. Skratka, davki zgolj do nivoja, da se zagotovi, da smo civilizirani ljudje in ne barbarske primitivne beštije.
Trajanje v civilizirani družbi, kot nasprotje trajanju/vegetiranju v barbarski predatorsko divjaški družbi.
Povsem nepotrebno je razlagati, da predatorstvo izvajano s strani fašistoizirane države, ki je v ujetništvo pri fašističnih privilegirancih, četudi je za alibi prezentirano kot predatorstvo v imenu preprečevanja predatorstva, ni z ničemer opravičljivo niti je dopustno.
1) Vsi prihodki v državi bi bili obdavčeni enako, flat in zgolj do meje razuma/racia. Dizajn davkov v vsaki državi, ki ni banana republika, se začne tako, da se potegne rdečo črto t.i. "horizonta razuma oz. racia".
Ta korespondira z dolžino pokrivala, ki ga državna skupnost kot kolektivitet ima na voljo. Z razdaljo od glave do vrha nožnih prstov to nima nikakršne zveze, z mašto o king size posteljah z ogromnimi pokrivali za vse člane skupnosti pa še manj.
Kolikor dolga deka, tolko se smemo stegniti, drugače bomo nenehno kihali in pokašljevali, občasno pa staknili pljučnico, končali pa morda celo pri COLD (Chronic Obstructive Lung Disease", po domaće KOPB). In bržkone še z revmo ter podobnimi tegobami itd.
2) Kot absolutna univerzalna zgornja meja, na kateri se po temeljnem dizajnu osebne svobode državljanov neha razum oz racio in prične blaznost bi bila definirana meja maksimalne obdavčitve, po mojem prepričanju v višini 13% kumulativno, primarno plus sekundarno, lahko tudi terciarno. Pod "sekundarno" mislim pač dodatne obdavčitve premoženja in prihodkov iz premoženja, ki tvorijo skupno davčno breme.
Primarna obdavčitev ne sme biti več kot 10% efektivno, pri čemer bi jaz bil za poenostavitev, da postane nominalno enako efektivno, ker za naše razmere igračkanje z nekšnimi olajšavami ni priporočljivo. Ker mi to razumemo kot povabilo za mutibarjenje, kar se konča v škodo poštenih kontributorjev.
Plastično povedano, prihodovalec iz dela bi imel prag obdavčitve in flat stopnjo obdavčitve postavljeno tako, da sirotinja ne plača nič, nihče pa ne kontribuira več kot 10% svojega bruto prihodka. Če bi bilo po shamanovo, bi za prihodke do 18 tisoč ojrof letno bil davek Nula ojrotof, ker bi 18k prihodka pomennilo, da si sirotinja. Od 18k dalje pa 10%.
Ključni moment dizajna je, da bi Krka d.d. takisto plačala davke od 18 tisoč dalje in takisto 10% na bruto davčno osnovo, tak kot zaposleni ("Bruto davčna osnova bi korespondirala s približno isto zadevo kakor je za podjetja definirana danes, od bruto prihodka se bi odšteli davčno priznani stroški, le te bi pa bili definirani tako, da ostanemo s svetom primerljivi in posledično za investitorje atraktivni.)
3) Sekundarna obdavčitev primarno že nekoč obdavčenega prihodka, ki se zgodi, ko se ta pretopi v določene vrste premoženja, sme obstajati samo in zgolj, če je v funkciji motiviranja imetnikov kapitala za vlaganje v gospodarsko dejavnost, preferabilno proizvodno orijentirano.
Ne bom našteval vseh vrst tovrstnega premoženja, omejil se bom na naš subjekt - na nepremičnine.
Ja, tvoja poanta je dobra, obdavčitev nepremičnin pomeni obdavčitve nečesa, kar je nastalo kot posledica poprej primarno že obdavčenih prihodkov.
Da ti ta obdavčitev postane sprejemljiva moraš v enačbo dati asumpcijo, da gre za t.i. diferirani in pogojni del obdavčitve prihodka (Del maksimalne recimo 13% odavčitve prihodka) ki se zgodi, le, če prihodek "pretopiš/vtakneš v nepremičnino" in...in...in...ta nepremičnina ni tista v kateri bivaš, in je veliko večja od nekega družbeno sprejtega konsenza o tem kje se začne nadstandard (Upsss, to je pa vroča občutljiva zadeva, o kateri ne smejo odločati komunajzerizirani motenčki, vsaj ne sami, hehe) in/ali ni v gospodarski funkciji.
Zakaj sem za takšno diferiranje davkov? Zato, ker to vzpodbuja k varčevanju, zato ker penalizira potrošno in ne prihodkovno stran, zato ker vzpodbuja k poslovno/gospodarski dejavnosti, zato, ker, skupaj s primerno visokim pragom in primerno nizko stopnjo, sirotinji in zlasti srednjemu razredu omogoča, da s pomočjo šparanja izvede t.i. prebeg na socialni lestvici od spodaj navzgor. Slednje je najbolj pomemben dovajalnik sveže krvi med elito, je esenca in življenjski sok vere v možnost "elevacije" in prosperitete v družbi, je M O T I V A C I J A družbe za delo oz. ustvarjanje v širšem pomenu tega pojma.
Ne glede na vse to, mora vsakomur biti omogočeno, da se opredeli živeti v potratno veliki luksuzni magari graščini, hehe, če si jo lahko privošči in če si tako želi.
Plača pač tistih preostalih, recimo 3% davka, ker prihodke v višini recimo 100 miljonov EUR pretopi v nadstadnardno nepremičnino.
In tu v paketu z drugimi aspetki živi še eno vprašanje. Kolikšen naj bo letni davek, če mora v življenjski dobi nepremičnine, preden ta zaradi amortizacije izgubi vso vrednost, plačati še davkov v 3% inicialne vrednosti imobiliziranega prihodka. Does this ring the bell?
Reči hočem, da so te davki v normalnem delu planeta odmerjeni v bagatelno nizkih procentih in sicer zato, ker je amortizacija oz. življenjska doba takih zadev (nepremičnin!) večdesetletna.
O.K., jaz percipiram, da sme biti primarni davek maks 10% in sekundarno tekom življenjske dobe zaradi pretopitve v nepremičnine še maks 3%. Drugače pa velja, da je v civiliziranih državah to stvar političnega konsenza. Normalno - neke vrste topla voda, hehe. Lahko se pogovarjamo celo o 15+5, od 10+10. Za nas bi to itak bilo pravo razsvetljenstvo, če vemo, da plačujemo 60+% primarno plus nekapičen reket "za bojda pokojnino" plus isto za kao-zdravstvo.
Še posebej poudarim slednje: V celoten paket odločanja v Sloveniji sodi tudi neprijetna resnica, da smo edina nacija na svetu, ki ima še paradavke v formi prisilne pokojninske neokapičene ponzi sheme in prisilne zdravstvene ponzi sheme, ki so v bostvu, v pretežnem delu D A V K I.
Pa še to: Pri nas so žrtve te isprijene politike, izključno in vendo onih 99% Slovencev, ki s svojimi rokami in umi ustvarijo vse kar se v SLO ustvari. Od realnega sektorja, do vseh drugih vred s storitvami, ki jih izvajajo javni uslužbenci.
Davke in politiko nam pa kreira bratovščina Murglbabinih po-boljševiško-zajedalskih polit-praetorijacev (par promilov) in še kakih 30 tisoč Murglbabinih razbojnikov/plenilcev, ki so skupaj z državo lastniki skoraj vsega v Sloveniji in imajo pod nadzorom in v kartelnem fevdu vse kar se financira iz državne blagajne. Pa še podmladek si generirajo tako hitro, kot The Alien iz onega kultnega filma. Pizdeki iz podmladka so seveda kot jajce jajcu podobni svojim lopovskim očetom in klepto političnim botrom oz. starejšim bratom. Evo recimo Jure.
Ne enih in ne drugih ta davčna blaznost in jebeludzbunjenog izprijena praksa v resnici neto pod črto ne tepe po žepu. Ker so, upoštevaje vse okoliščine, efektivni neto odtegljaji tem cca 30 tužent razbojnikom/plenilcem praetorijancem, pač bagatelni.
Oblastnike/funkcionarje preprosto boli kurac za davke, saj si bruto benefite pizdeki tako prilagodijo, da po obdavčitvah pride vun zadovoljiv neto. Če na ideal niso uspeli prilezti nadmizno, pa dodajo še malo podmizno.
Namesto rezimeja:
Ko vidiš kaj vse slovenski "zakonodajalec" (Who the fuck is that in reality?!) ni upošteval, ko vidiš, da so državljani naše države, njih večina, skoraj bi rekli 99% že sedaj pred uvedbo nepremičninskega davka najbolj obdavčeni na svetu in so v kolektivitetu že v davčnem preplačilu za najmanj 500 milijonov EUR letno, ko vidiš, da že klošar plačuje davke na ravni procentov, ki jih v normalnem svetu plačuje šele zgornji srednji razred, ne bi smela ta naša klepto kamarilja niti sanjati ta novi davek, če vsaj hkrati, raje pa prej, ne odpravi vseh anomalij, ki sem jih elaboriral že v prejšnjem postu, ti si jih pa nekak spregledal.
Sam nepremičninski davek pa načelno, per se, nima kaj biti apriorno problematičen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar