Kar zadeva mejo in vse v zvezi žnjo, disciplinirano in realno upoštevaje kaj so neki Slovenci nekoč, (pa ne samo v negativnih konotacijah) nazadnje ob priznanju Slovenije od Zahoda in Vzhoda že podpisali, sem ziljon posto prepričan, da medanrodna arbitraža ne bo niti proizvedla škode Sloveniji niti je škodo navkljub komitmentu vlad možno na silo uveljaviti, ker se Slovenci lahko spravimo na referendum. Parlament pa tudi mora reči svojo pri ratifikaciji. Drži pa, da si bi z prelomitivjo komitmenta, da bomo upoštevali rešitev arbitra, zelo poslabšali mednaroni ugled in predvsem kredibilnost.
Sedanje stanje, v katerem se, podžigani od neodgovornih avanturistov med politično kamariljo Slovenistana, veliko Slovencev slepi, da nekaj imamo, česar de facto bodisi nimamo, bodisi imamo zgolj teoretično, ker uživanja tega v realnem življenju ni, (bodisi ne ločijo treh zadev:(1) realnost, (2)kaj bi bilo po našem poznavanju zadev najbolj pravično, in (3) sanjarije o tem kaj bi morali imeti, če leta 900 in leta 1918 in leta 1947 in leta 1974 in leta...) je za nas naslabše.
Nam ni in ne more biti v interesu, da bi takšen, za nas brezploden, iracionalen, shizofren status quo trajal.
Nebuloza, češ fantje dajmo vleči ravno ta statsu quo v nedogled saj zdaj imamo teritorijalni stik z mednarodnimi vodami, je v nulo ekvivalentna nebulozi: "Fantje jaz hodim z Angelino Jolly, ma to ji imam namen čim kasneje povedati, kajti čim bi ji povedal obstaja možnost da me bo takoj pustila, ko izve da z mano hodi. Skratka men satus quo paše, ker jo zdaj imam celo zase. Sicer je pa jasno, da ej Anđa moja, saj se toti Brad nič ne hodi kregat, ko sem jaz zvečer na HBO intimen z Angelino, kar pomeni da tudi on prizna da je moja".
Idejo o izsiljevanju Hrvatov zaradi vstopa v EU pa jaz v celoti zavračam in to iz več plasti več stotin različnih razlogov. Mimo vseh običajnih človeških zadev tipa pogleda Bogu v oči ob zadnji uri in zavržnega človeškega pizdunstva motiviranega s špetirjem za materijal tuzemeljski, katerega še nihče ni s seboj odnesel v grob, ker gre za države, začnem jaz pri naštevanju razlogov vseeno s tem razlogom: to preprosto realno ni dosegljivo in bi rezultat bil samo to, da bi 65% hrvaških euskeptikov zadevo na referendumu zavrnilo, med našima narodoma bi pa za par stoletij figurirala zamera, če ne za vedno.
Tega bi bili veseli ravno avanturistični neodgovorni dinarodini pizdeki na obeh straneh, ki jih drajva dinaroidna mantra "Razjezzil se je pastriček na svojo vas pa je sebi odsekal kurca", dinaroidi, ki se jim tudi vobče zdi najbolj kul, da sosedje ostanejo tam na svojem gruntu in ne hodijo k nam "V Evropo", mi pa tudi, da ostanemo tu in ne jebamo njihovih usranih Plitvic in kurčevega jadranskega morja, ki so ga ukradli nam in Srbom in Taljancom iN Avstrijcem iN Madžarom in Ginghis Khanu in Atili in Dioklecijanu, češ naj si fse to frit zatlačijo, balkoti...eee...in Hrvat je tat..eee..in, ko jih jebe vobče"
Pa še ob pogledu na naše otroke in vnuke nas mora vsaj malo skrbeti, ker jim tam kot kakšne pijane neodgovorne alkoholilarske pičkice, dedi brez jajc za presekat gordijev vozel, puščamo že generacije trajajoč meddržavni spor, ki ga je med državami vedno nevarno imeti. Ker lahko kakšen bodoči Đapić Nazionale in Jelinćić Nazionale na mejo med EU in Hrvatistanom pošljejo če ne ravno vojake pa policaje pa kakšen umre zaradi političarske nedojebanosti.
Da se razumemo veliko Slovencev teatralno krili z ročicami in se tudi slepi da nečesa nimamo zgolj zato, ker si je kdo to trenutno in nepravnomočno nasilno prisvojil, ali prav tako nerealno žlobudral tak kot naša neodgovorna kamarilja.
Vsi problemi dela na sami razmejitvi bi nas čakali tudi, če arbitraže ne bi izglasovali in bi to nekoč v bodočnosti reševali bilateralno, magari v letu 2011 in 2012 tik preden bomo mi, alpa Irci, alpa Francozi alpa poslej anit-muli-kulti Nemci, šli na referendum za potrditev hrvaškega vstopa v EU, hehe.
Skratka, moje mnenje je, da upoštevaje to kje smo, s kom mejimo, kakšni smo mi sami (folk ki konsistentno voli komuniste na oblast a bogami tudi včasih sanja o teritorijah na temelju izhodiščnega leta 728, ker pač ima spomin zlate ribice in pozablja, kaj je leta 1992 podpisano mednarodni skupnosti !) boljše rešitve od arbitraže tako ali tako ni. Celo nobene druge ni, ker je docela utopistično, torej brez temelja misliti, da bi sploh kdaj bilo možno doseči bilateralni sporazum.
Kar zadeva LB, pa ne dvomim, da je tam v zvezi žnjo umazanije najmanj za trikratnik umazanije v zvezi z enelbe. A verjemi mi sukcesijske zadevšine še niso dokončno urejene in ko se bodo urejale vse pride na plačilo. Tudi dolgovi istrskih hrvaških socialističnih kolhozov. Tako kot tudi LB-jevi dolgovi fizičnim osebam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar