Telekom je orgija slovenske prtitokrtske kamarilje. Telekom je kažin. Telekom je sprdačina. Telekom je primer zlorabe pravne države. Telekom je poosebljeno zlo ultimativne arogance. Telekom je leglo zla. Telekom je zaviralec konkurence. Telekom je orodje v rokah borcev proti prostemu trgu. Telekom je gojišče korupcije. Telekom je zloraba davkoplačevalcev. Telekom je zloraba davkoplačevalcev na tisoč načinov. Telekom je zloraba davkoplačevalcev in potrošnikov na tisoč načinov....
O "izgubljenemu dobičku" dvornega dobavitelja, ki ni dobavil a hoče peneze...
1. Telekom je bil zlorabljen od politikov, ki so ob zamenjavi oblasti zamenjali upravo, ta pa dvorne dobavitelje: prejšnji dvorni dobavitelji so plenilsko zlo, novi dvorni dobavitelji so plenilsko zlo. Ne glede na to nihče ni mogel novi upravi podeliti mandata, da krši pogodbe podpisane po dotedanji upravi. Če je dotedanja uprava oškodovala družbo, kar z dvornimi dobavitelji običajno je, potem bi naslednja morala prejšnjo tožiti in ji vseh sedanjih 24 milijonov obesiti kot povzročeno škodo.
2. Smrdljivi dvorni dobavitelj ni imel kaj izgubiti, če ni bil plačan za tisto kar ni dobavil. Ekskluzivni dobavitelji pa obstajajo samo v našem koruptivnem okolju posvečenih roparjev. Kako lahko dobiček izgubi konkurenca Telekom, če jo ta na trgu protizakonito ravnajoč onemogoča, mi je jasno, kako pa lahko dobiček izgublja posvečeni dvorni dobavitelj, ki mu odvzamejo svetniški sij dvornega dobavitelja pa razumem zgolj do polovice, razumem namreč to, da je neko telekomovsko klientelistično-koruptivno pezde podpisalo za Telekom škodljivo pogodbo, ne razumem pa, kako bi dvornemu dobavitelju, ki so mu odvzeli beatifikacijo pripadalo kaj več kot razumna pogodbena kazen. Kakšen "izgubljeni dobiček" neki, bogtenimarad?
O tožbah proti Telekomu...
Te so zgodbe o orgijanju slovenskih plenilcev po davkoplačevalskem žepu. Te so zgodbe tako o orgijanju slovenske koruptivne politike in po njej nastavljenih uprav, kakor tudi zgodbe o požrešnosti plenilskih hord, ki se v formi posvečenih dvornih dobaviteljev iz tam napajajo. Vred s črnimi fondi političnih strank!
Ko je slovenska kleptokamariljna politika preprečila prodajo Telekoma DT-ju, ko je ta po odštetju tožbenih zahtevkov za Telekom ponujal 315 EUR za delnico, je smrdljiva slovenska politika družbi in davkoplačevalcem prizadejala milijardno škodo. To se vidi iz današnje vrednosti delnic in iz tožb, ki jih Telekom izgublja po tekočem traku. Skratka, zamislimo se kako je tragično, da "domoljubni" "naziinteresni" politićarski pizdeki, ki so opletali in še vedno opletajo z davkozavezančevim po koprivah, ne bodo dobili računa na mizo da ga plačajo. Jaz bi zdaj izstavil ta miljardni račun slovenskim političnim strankam in posameznikom v politiki. Jih vse pognal v bankrot in zaprtje, ter v osebne bankrote.
Vsak poskus prodaje Telekoma nam je pokazal, da gre za boj kleptokamarilje proti prodaji, da se obdrži substrat na katerem se gojijo te slovenske klepto-MRSA bakterije.
O državi, ki poseduje telekome...
V Ustavo je treba poleg zlatega pravila dodati še platinasto lastnisko pravilo: Država ne sme imeti v lasti nikakršnega gospodarskega subjekta, ki ni namenjeno zadovoljevanju temeljnih skupnih potreb vseh državljanov. Nema telekomov, nema enelbejev, nema nikakršni smrdljivih tvorb, ki ne služijo ničemur drugemu kot orgijanju kelptopolitikov, njihove klijentle in zlasti njihovih beatificiranih in razbeatificiranih dvornih dobaviteljev, ki potem tožijo.
O slovenskem sodstvu...
Če taka tožba mora toliko časa čakati na razplet, da se na 16 milijonov nakaplja še 8 obresti, potem ne vem katero tožbo bi naš sistem sploh lahko obravnaval prednostno. Take zadeve se v Nemčiji rešuje v enem mesecu. Ko je Apple tožil Samsung in je grozila miljardna škoda, ki povzroča stomilionske zamudne obresti, je sodnik presodil v dveh tednih.
O arogantnem hudokurčenju vodstev slovenskih državnih, poldržavnih in paradržavnih kolhozov...
Ne le slovenski državni kolhozi, tudi država sama se obanaša kot hajduk, ki "Dunaju" kaže osle, češ tožite me, kaj mi pa morete. Točneje, to v imenu države počnejo politični nastavljenci slovsensk politične mafije. Potem pa bodisi domača sodišča, bodisi evropsko, ko domača podležejo pritisku politične mafije, dosodijo gromozanske odškodnine. Na račun in iz žepa davkoplačevalca. Takšni ljudje, ki vehementno povzročijo takšno škodo, bi morali vsaj za vedno izgubiti možnost, da bi bili v roli menedžerja kjerkoli, ter biti materialno odgovorni, če že ne kaj bolj otipljivega, kot je recimo več deset let zapora.
Ko je zelo zelo znan politik iz Drnovškove koalicije, ki na naši politsceni delujo pod vzdevkom Don Điđi, arogantno po telefonu poklical nekoga, ki ga je ta mafija onemogočila na trgu in mu zaradi tožbe proti državi grozil z: "Kdo pa misliš, da si, pezde?!", si je najbrž domišljal, da se bo oni usral od mafijske grožnje. No, potem se je odvrtel slovenski sodni horor. In država izgubila tožbo na prvi stopnji. In naslednje sodišče potrdilo. In politik klical sodnika tega sodišča in rekel. "Kdo pa misliš da si pezde?". In dobil odgovor sodnika: "Kdo pa misliš, da si ti pezde komunistično mafijsko?!". In je vse zdaj v Bruslju. In epilog sledi. Tožba pa težka nekaj sto miljonov. In tak to pri nas gre naprej, opleta se z davkoplačevalčevim po koprivah med mafijskimi boji za prevlado.
Ni komentarjev:
Objavite komentar