[kalimba]
Zame je malica del delovnega procesa. Tako kot obisk WC-ja, pitje vode v vroči hali, čik pauza in vsakodnevno ritolazenje šefu. Če želiš te "aktivnosti" obračunati, to lahko narediš že sedaj. Pač, svojim delavcem enostavno znižaš plače. Noben te pri tem ne bo oviral.
Seveda. Lahko tudi tako gledamo. Sam potem je treba imeti dobro obrazložitev, čemu je potemtakem plačilo malice obvezno in čemu je podjetje dolžno šenkati 30 plačanih minut za ta namen? Versus priznati si, da je sedanja plača plačilo za 7,5 in ne 8 ur.
Vem, da ti bo spet padla rdeča tema na oči, če omenim boljševike, komuniste, socializem, nategunstvo, namerno širjenje rdečih meglic demagogije in to pa to. Zato tokrat izjemoma ne bom. :-)
Bom pa povedal nekaj drugega. Nekdo je ipak namenoma, ali pa zato, ker je diletantnski bebec, ni važno, ustvaril zelo zmešan miks nekakšnih zlaganih kobajagi nujnih meril in faktorjev v delovnih razmerjih.
Tu na forumu sem že večkrat pisal o tem kako sem plačeval delavcu na Hrvaškem in delavcu v Sloveniji enake bruto prihodke in to od tajnice in recepcionistke do direktorjev področij.
Čisto vsi so v Sloveniji seveda imeli malco, regres, povrnjen prevoz, dodatek na delovno dobo in vso to šaro.
Niti eden hrvaški delavec ni imel nobene izmed teh svinjarij.
Navkljub temu je hrvaški delavec bil na profitu in to od cca 2 tisoč EUR na leto do cca 12 tisoč EUR na leto, odvisno od višine bruto plače.
Zakaj?
Zato, ker so davki v tisti državi (ki je, mimogrede naj pudarim, le za spoznanje manjša banana republika do Slovenije!) takšni, da delavec prejme cca 9% več neto primerjano vred s slovensko malico, prevozi, regresi in to šaro, firmo pa stane cca 8% manj.
Skratka, neto iztržek obeh, delavca in delodajalca je bil višji, pogodbe o delu so pa bile simpl ko pasulj.
Če niste nikdar pomislili, zamislite si kako je to težko razložiti enemu Ameru. Najprej smo se dogovorili za "bruto on target" in za razmerje med fiksnim in variabilnim delom, potem smo se morali iti nekakšen obratni inženiring, da ugotovimo kakšna je "osnovna" plača, pa potem kolikšen je "dodatek za delovno dobo", pa potem preverili, če vse to sešteto z malco in vsemi jajci da tisti dogovorjeni bruto, in kako to vpliva na bruto bruto za delodajalca. Mislem, halooo!
In ja, prav imaš, ni nam bil nikakršen poseben problem to, da je malca obvezna, saj smo sami od sebe zaposlenim dali brezplačne napitke in celo nekakšne priročne prigrizke. Btw, veliko je slovenskih podjetij, ki laternativno organizirajo malico za zapsolene. In prav tako imajo napitke brezplačno.
Ni nam bil problem niti znesek vseh tistih jajc per se, saj smo jih preprosto najprej odšteli od zneska bruto bruto, ki smo si ga s poslovnim načrtom izračunali glede na trg. Problem je, da to po nepotrebnem komplicira življenje vsem. Gre za veliko sprenevedanje in govnanje, v čast zgolj temu, da bi eni demagoško populistično glumili, da so kobajagi za "socialni kapital, nje™". Če je ta država vzakonila "minimalno plačo", plus malco, ( pa še prevoz, regres) zakaj ni preprosto vsaj malco vgradila v minimalno plačo? Na primer!
Glede "plačanosti" in "neplačanosti" časa ko zaposleni malica, oz. kosi, oz. večerja, oz. zajtrkuje, ko je v drugi in ali tretji izmeni. Če bi danes vzeli trenutne plače in rekli, veste kaj, to ni plača za 8 ur temveč za 7,5 ur, evo, delodajalci na zahtevo države častijo.
Kakorhitro naredimo to, smo odpravili sprenevedanje in vemo, da delavci de facto dobijo današnjo plačo ne za 8, temveč za 7,5 ur, s čimer lahko uvedemo red in transparenco in rečemo, poslej bodo podjetja plačevala samo delo, delavec bo pa imel pravico imeti do 60 minut pavze, ki ni plačana, obvezni standardni delovni čas je pa 7,5 ur.
Ti imaš prav v eni stvari, delodajalci naj nikar ne krilijo z ročičkami, češ, da naj jim mamica država pomaga in z dekretom določi znižanje plače tako, da se plače znižajo za 2,5%, da bi tisto, kar danes plačujejo za 7,5 ur, bilo veljalo za 8 ur, pa bi eto poslej oni smeli za de facto 7,5 ur dela plačati manj, pa da se bobu reče bob.
Naj se pimpeki kar sami spoprimejo z delavci in jim te plače znižajo, če jim trg tak narekuje in dopušča in če imajo muda. Država pa naj samo objavi, da sedanje plače ostajajo kot izhodišče in se jih ne sme znižati naslednjih 90 dni po uveljavitvi zakona, da čas malice poslej ni plačan, da je pa obvezni delovni čas 37,5 ur, namesto dosedanjih 40 ur na teden, pravica do pavze pa enourna, ki se v dogovru lahko koristi alpa ne. Voila! Kaj je tu nejasno?
Da niti ne rečem, da bi v državi, ki ima 130 tisoč uradno brezposlenih , od česa 30+% mladih, lahko razmislimo tudi o tem, da bi predpisali 35 ur na teden in s tem odprli pot, da se zaposli nekaj ljudi več.
P: Odpraviti vsa jajca, eksistirajo naj samo naslednji parametri: Bruto plača; obvezni tedenski urnik npr. 37,5 ur, kar je več ur dela pa plačano po enakem ceniku ali dogovoru med delodajalcem in delavcem; delavcu pripada neplačana pavza 1 uro za obrok, če hoče; ni obvezno plačanega prevoza, razen če se tako dogovori z delodajalcem, ni obveznega regresa, razen če se tako dogovori z delodajalcem. Vse prejemke obdavčiti enako, kar v celoti odpravi psihozo hlastanja po davčnih olajšavah preko prevozov, malic in regresov, ampaaaaak...
....ampak, zaradi tega, hkrati obdavčitev dela znižati na enako raven kot je obdavčitev korporativnih prihodkov, flat in obvezno pod 20%, prispevke pa okapičiti. Nobenih olajšav nikomur za nič, razen morebiti za green field investicije in ekvivalente temu.
Odpuščanje? Naj odpušča kdor koga hoče in kadar hoče, pri čemer mora biti definiran obvezen sklad za odpravnine in zavarovanje od brezposelnosti, v katerega vplačujejo tako delojemalci kot delodajalci. Kopirajmo najboljše prakse po svetu. Odpovedni rok naj bo definiran v smislu minimalnega plačila, tako, da delodajalec lahko komurkoli, kadarkoli reče, pojdi v računovodstvo naj ti izplačajo za X dni dela in idi domov. Če se pa delavec in delodajalec zmenita za daljši odpovedni rok, prav, vendar tudi to ne pomeni, da delodajalec ne sme storiti enako, delavcu izplačati za dogovorjeno obdobje, mu vpisati dobo, kot da je delal ves tisti čas in ga odsloviti isto sekundo, če mu tako paše, ali pa ga pustiti da dela do konca odpovednega roka.
Logika sklada za odpravnine in zavarovanje od brezposelnosti mora biti takšna, da to ni nikakršna miloščina države, temveč renta, ki jo zaposleni prejme v obliki odpravnine in v obliki rente za določen čas, ker je vplačeval v sklad za zavarovanje od brezposelnosti, pri čemer nepočrpane rente ostanejo na njegovem osebnem računu, če se uspe hitro zaposliti. Vse to mora biti striktno ločeno od statusa socialnih podpirancev, statusa v katerega oseba pade, ko izčrpa vse omenjeno. Država naj v povezavi z dealvci, ki ne delajo v javnem sektorju, nima nikakršnih bremen iz naslova izplačil odpravnin in rent iz sklada za brezposlene, naj pa država v roli delodajalca vplačuje za zaposlene v javnem sektorju enako, kakor to počno drugi delodajalci za nejavni sektor. Enako naj velja tudi za pokojninska in zdravstvena mesečna vplačila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar