Ne vem, kako je uspelo gradbenim izgubarjem, da so brez problemov dobili dovoljenja za tisoče intelektualcev, ki znajo prefinjeno vihteti kramp in lopato. Ko sem pred časom preveril potrebne korake, da bi za pomoč v poslovanju s Kitajsko zaposlil osebo s kitajskim državljanstvom (visokošolska izobrazba z elitne univerze v Shanghaju, solastnica manjšega podjetja in opravljen MBA na univerzi v Singapurju, znanje vseh treh glavnih kitajskih jezikov in znanje angleščine...), sem se zgrozil in samo zamahnil z roko.
Potem pa ugotavljamo, da imamo izjemen priliv nekvalificiranih (ki po pravilu kmalu pripeljejo še preostanek nezaposlenega in neizobraženega plemena), naši ljudje z znanjem pa odhajajo v Avstralijo, Novo Zelandijo....Tam so pametni. Za ljudi, ki imajo znanje, je postopek sicer še vedno kompliciran, ne pa uničevalen. Za ljudi, ki pa samo povečujejo število sedanjih in potencialnih socialnih podpirancev, so pa vrata zaprta. Sebičnost? Ja, res je. Vsaka pametna država je do neke mere sebična, sicer je ne bi bilo. Razen v SadoMazoLandu, v kuloarjih imenovanem tudi Dementiostan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar