ponedeljek, 10. oktober 2011

1391598 - Miran77 se je potrudil in spesnil še odo Zorangutanovemu cirkusu

In prišli so k njemu z darovi in pokloni. In spoštljivo so pokleknili pred njim, s pogledi, uprtimi v tla. In med sabo so izbrali posebnega odposlanca, ki je edini smel vstati in spregovoriti vpričo Vladarjeve navzočnosti. In odposlanec je nagovoril Vladarja:

"O, močni in modri Vladar, prišli smo k Tebi, mi nevredni, da bi se Ti ponižno poklonili in Te zaprosili, da nas uslišiš. O, veliki in vsemogočni, prosimo Te, ogrni in zaščiti nas s Tvojim dobrotljivim plaščem, zakaj strah nas je in ne vidimo izhoda brez Tvoje velike moči in modrosti. Smo Tvoji zvesti služabniki, stori z nami, kar Te je volja, o Ti omnipotentni, vseprisotni, prekrasni, čudoviti, smehljajoči, brezmadežni, naš Vladar mogočni."

In Vladar je dobrohotno sprejel poslanico iz rok svojih služabnikov in razsvetlil zbrano množico s svojim dobrotljivim nasmehom:

"Veliko veselja ste mi storili, o otročički moji. In kot vaš dobri Očka si seveda ne morem pomagati, da ne bi razmislil o vaši prošnji. Moram si vzeti čas za premislek, zato me zdaj pustite samega, ker moram sprejeti to težko odločitev. Breme, ki ste mi ga namreč naložili na moja ramena, ni lahko, ni lahko..."

Zbor Vladarjevih služabnikov, prestrašeno:

"O, Vladar, nikarte nas ne zapusti v uri naše stiske ! Prosimo Te, slavimo Te, poveličujemo Te, ostani z nami, brani nas pred temnimi silami." 

In Vladar se prijazno nasmehne in Njegova luč obsije zveste podanike in njihova majhna, prestrašena srčeca so ponovno navdahnjena s ščepcem upanja:

" Že prav, že prav, otročički moji... Izkazali ste mi svojo neizčrpno ljubezen in zvestobo, tako kot se spodobi. Zato bom jutri, ob 14h, na Kongresnem trgu, pred vso vesoljno domovino, v soju žarometov in ovenčan s svojimi Vladarskimi insignijami slovesno oznanil svojo odločitev."

Zbor prestrašenih podanikov: " Ahhhhh... kakšno olajšanje ! Hvala Ti, o usmiljeni Vladar, najponižnejša hvala. Ljubimo Te, slavimo Te, poveličujemo Te. Ti si naše sonce, naša sreča, naša..."

Vladar, nejevoljno in diktatorsko:

"Že prav, že prav... povedali ste svoje. Zdaj pa spizdite."

(Hehe... ne ne, to ni opis protokolarne ceremonije kakega fašističnega skrajnodesničarskega političnega kulta v srednjeameriški banana republiki.)

Link

Ni komentarjev: