ponedeljek, 17. oktober 2011

1395002 - recenzija izvrstne kolumne "Slovenija dveh norosti" avtorice Simone Toplak

Fenomenalen članek. Bravo, Simona! Najbolj vrhunsko odkar te berem. Zlasti to, kar bom citiral, je vrhunsko. Nadvrhunsko pravzaprav, hkrati pa, tako kot vse vrhunske stvari na svetu, trivialno enostavno in trivialno očitno za opaziti. Za vse, razen za umske in moralne bankrotirance, intelektualce brez listnice, uglednike brez alibija, katerim si danes namenila bodico.

Jap, za strah od izgube privilegijev oz. rent gre. Pa četudi si lindrasindromske sirote tega niso sposobne priznati. Kadar vidiš človeško dušo v družbi s šejtanom, gre za trgovino. Duša za privilegij, duša za materijal, duša za nezasluženo rento, duša za fejk status uglednika.

Kot je zapisal Rob Wheeler za Harvard Business Review : ne protestirajo in nočejo uničiti podjetij ter njihovih direktorjev, ki prinašajo dobiček in ustvarjajo vrednost, dodajajo vrednost izdelku, podjetju, družbi, državi. Protestirajo proti tovarišijskemu kapitalizmu. Protestirajo proti političnemu, lobističnemu, interesnemu nagrajevanju tistih, ki ne ustvarjajo.
Protestirajo proti administrativnemu, političnemu določanju, kdo je podjetniški zmagovalec in kdo poraženec. Protestirajo proti birokratskemu določanju, kdo je reven in kdo bogat, kdo si zasluži pomoč in kdo jo mora plačati. So proti tajkunom, proti nespametnemu kreditiranju, proti izrabljanju moči. In so za politiko, ekonomsko politiko, ki bo znala nagraditi tiste, ki ustvarjajo vrednost, ne pa tistih, ki jo napihujejo. Ne podpirajo tistih, ki se napihujejo.
Pri nas bodo take demonstracije 15. oktobra. Podpira jih intelektualna elita, podpirajo jih beli ovratniki, podpira jih Ljubljana. Podpirajo jih ljudje, ki ne ustvarjajo vrednosti. Podpirajo jih ljudje, ki podpirajo Jankovića.
V bistvu bodo v nedeljo protestirali proti sebi in proti Jankoviću. Ampak tega paradoksa kot elita, kot odločevalci, pa tudi kot le sledilci, ne zaznajo, kaj šele, da bi ga razumeli in odpravili. Zato vrednost v Sloveniji najbolj dodajo lobiji in omrežja, ne pa kakovost. Zato v »socialni« državi Sloveniji najbolj uspeva plenilska logika. Zato »demokratični in liberalni« voditelji v Sloveniji sanjajo in si želijo, da bi bili Tito.

Žurnalisti Financ, zlasti nekateri, vključno z najhitreje napredujočo in z vsakim dnem intelektualno in moralno višje segajočo Simono, že opisujejo in kritično izpostavljajo realnost Slovenije, pravo sliko Slovenije, dočim, na žalost, v preostalih medijih Slovenije, še vedno proliferirajo jebeludzbunjenog blaznost vzdolž kučanovskega mudološkega vektorja oz. platforme o "več resnicah". O več stvarnih univerzumih. O več verzijah istih dogodkov istega hepeninga.

Metafizika najbrž. Kajti mene so topogledno učili fiziko, fiziko čas-prostora v kateri je v konkretnem trenutku možen en sam položaj telesa, observer pa lahko to resnico zapiše korektno ali pa inkorektno. Pravi znanstvenik dobesedno, repeti in pirjevci pa reinterpretirano, spačeno, modificirano. Distortirano. Da zadostijo kučanovski tezi o "več položajih istega telesa hkrati, oz. sodelovanja istega telesa v več dogodkih na več različnih lokacijah v univerzumu hkrati". Auuuu! Zato imamo mi polpretečeno preteklost. Ker repetom in pirjevcem kompartijski radio Erevan ni še povedal kako so se zmenili da bodo rekli da je bilo. Niso se še izmislili katera od kučanovskih številnih resnic je prava.

Če je nekdo plenilec in pleni, rentar ki rentari, vazal režima na sinekuri, lahko žurnalist ali kakšen drug kronolog stvarnosti izbere zapisati "po resničnem dogajanju, kakor se godi" ali pa kot stanje v naši dejanski stvarnosti prikazati stanje, kakršno je prezrcaljeno v paralelnemu komunističnemu metafizičnemu mudološko-agitprop-demagoškemu univerzumu. Tam kjer se dogaja kučanovskih "več resnic" oz. kučanovskih več interpretacij realnosti. Distortiranih kakopak, kako drugače bi lahko imeli več realnosti.

Observiram ta jebeludzbunjenog hepening v Sloveniji že desetletja in se še danes ne uspem opredeliti kaj je [vse] narobe s temi kobajagi "intelektualci", ki jih Simona bodiči danes. So morebiti navadni bedaki? Za Linda sindromom bolehajoče moralnohorizontalne umske spake? Pokvarjenci navadni, morebiti? Hinavci morebiti? Zgolj moralno padli angeli? Ideološko zmedni fejk izobraženci? Funkcionalno nepismeni? Duševno destabilizirani ustrahovanci? Nedojebani pizdeki obični? Vse našteto, morebiti?

Nimam poguma izbrati karkoli. Najraje se opredelim za vse našteto, enega več enega pa manj, največ pa potuhnjenih lenobe, rentarjenja in linda-sindromskega sprenevedanja, skratka, te umske sirote živijo svoja bedna zlagana pohinavčena življenja, a so hkrati tudi zelo zelo pokvarjeni dvoličneži, o tem ne more biti dvoma. Kajti, če je ameriški obični delavec pravilno pinpointiral zlo in zlodeje, potem ga ni alibija, ki bi opravičil in aboliral slovenskega izobraženca, ki se ima za intelektualca. Hinavci! Hinavci par excellence!

PS

V bistvu sem hotel vprašati samo to: Simona, ka se tebe da posvojiti, čuj? :-)

Link


Ni komentarjev: