ponedeljek, 17. oktober 2011

1398946 - od skrabam: poklon samooklicanih "elit" pri novomaziljencu je spodbudil res znanstveno analizo političnega prostora

Me je pa nekaj morilo: kako so se prišli novrojenemu maziljencu poklonit kralji z leve in desne, s področja kulture, 'kulture', tajkunski podjetniki, prvoborci, revolucionarji...you name it.
In se mi je prižgala žarnica.
Politični prostor ni raven. Politični prostor je okrogel. Ko umestimo vse enote političnega prostora recimo na ekvator namišljene krogle in začnemo na nekem namišljenem poldnevniku, katerega lahko imenujemo sredina. Enote-stranke enakomerno razporejamo od sredine proti skrajnostim in na koncu pridemo naokoli. Zgodi se zanimiv paradoks. Naenkrat stojijo enote skrajne desnice in enote skrajne levice druga poleg druge. Recimo, da na ekvatorju stojijo enote, katere imajo neko veljavo. Recimo, da na povratnik postavimo stranke, katere težijo proti ekvatorju, vendar za svoje potovanje nimajo dovolj energije (volivcev). Tja bi lahko postavili razne TRS-je, vaške liste in podobne kljukce. Tudi na povratniku zasledimo lahko podoben paradoks, kjer se ideologija in dejanja (teroizem, atentati, umori...) med skrajno levico in skrajno desnico skoraj ne razlikujejo (vse vrste znanih -izmov). V Evropi je bilo to zelo aktualno recimo konec 70.
Pa ostanimo na ekvatorju in nadaljujmo s teorijo.
Sedaj lahko vpeljemo Heisenbergovo načelo nedoločenosti in vpeljemo še nekaj delcev v metafizični politični prostor. Recimo, imenujmo enega od delcev ZJ in ga umestimo v prostor najbolj oddaljen od našega namišljenega ničtega poldnevnika. Torej se sedaj nahaja (pa najbrž ne čisto po svoji volji) točno na presečišču med levim in desnim polom, kot smo že ugotovili, v prostoru paradoksa. Sedaj pa pričnemo opazovati ta delec in z njim se prične dogajati nekaj zanimivega. Po modificiranem Heisenbergovemu načelu nedoločenosti se bo ta delec vedno nahajal v tistem delu političnega prostoru od koder izhaja opazovalec in kjer si ga ta isti opazovalec želi videti. Ker se delec nahaja točno na presečišču med (skrajnim) levim in (skrajnim) desnim polom političnega prostora z veliko lahkoto navidezno prehaja na eno ali drugo stran. Ta teorija lahko pojasni, kako se je okoli tega delca zbral meglen oblak nanešen z vseh vetrov, ki so že po teoriji politično popolnoma nekompatibilni.
Sedaj lahko teorijo razvijamo dalje. Za prehod delca ZJ na višji energetski nivo (v tem primeru višjo politično funkcijo), moramo delcu dovajati energijo v obliki glasov. Energijo-torej glasove-lahko dobi samo iz inertne mase, ki jo sestavlja množica imenovana volilci. Da pa to inertno maso dovolj vzburiš za dajanje energije, pa potrebuješ razne spin doktorje in 'oblikovalce' javnega mnenja, ki pričnejo to množico obstreljevati z visokoenergijskimi idejami.
Problem pa lahko nastopi, ker se visokoenergijske ideje od inertne mase odbijajo, jo neškodljivo prehajajo, se v njej izkrivljajo ipd. Slaba stran tega postopka je, da lahko delci v inertni masi zaradi nove energije sami preskočijo na višji energetski nivo, čudežno spregledajo in se s tem avtomatsko premaknejo bolj k našemu namišljenemu političnemu poldnevniku.
Najbolj nevarna posledica tega postopka pa je lahko prehod kritične mase delcev volilnega telesa v vzburjeno (bolj natančno razburjeno) stanje, kar pa lahko vodi do verižne reakcije in eksplozije do tedaj inertne mase. Posledice tega bi bile nepredvidljive in teoretičnih modelov za ta primer še nisem razvil.

Link

Ni komentarjev: