Če pustimo vse prepucavanje na liniji SDS-Virant ob strani, ostane tole:
1. Virant zaenkrat nima programa, SDS-ov je načeloma dostopen javnosti že nekaj mesecev
2. Virantova stranka bo, kakorkoli obrnemo, stranka akademsko-profesorskega lobija. In takole je s tem: lahko se sicer navdušujemo nad bistroumnimi kolumnami in teoretičnimi zamislimi profesorjev Šušteršiča in Pezdirja, toda žalostno dejstvo je, da profesorji v izvršni oblasti enostavno ne špilajo.
Hočete dokaze ? Tule jih je šest: Mencinger, Tajnikar, Mramor, Križanič,Lahovnik, Damijan. Sami profesorji ekonomije. In rezultat njihovega dela ? Slovenija, kot jo imamo danes.
Torej, nadomestiti staro gardo akademikov z novo gardo verjetno ne bo dovolj. Razlika med prvimi in drugimi seveda obstaja - tako v letih, kot tudi v idejah. Kljub temu pa se bo kot njihov največji problem v izvršni oblasti izkazala trmasta in nepraktična akademska mentaliteta v njihovih glavah. To je tista nesrečna vez, ki bo tudi novo gardo profesorjev naredila v politiki impotentne (tega se Pezdir dobro zaveda, zato sploh ne rine v politiko, kar je pravilno).
Naloga akademikov v razvitih državah je, da so zunanji svetovalci politikom, da kritizirajo in opozarjajo na njihove napake od strani, iz platforme civilne družbe, da izobražujejo in ozaveščajo. Zato je razumljivo, da recimo Američani s takim nezaupanjem gledajo na tako nenavadno visok delež profesorjev v slovenski izvršilni veji oblasti. To v razvitih državah enostavno ne špila. Profesorji naj bodo profesorji, politiki politiki in gospodarstveniki gospodarstveniki. Miksanje prvih, drugih in tretjih vsepovprek, v zadnjih 20 letih Sloveniji ni prineslo nič dobrega. In ni razloga, da se ne bi tak način izkazal za neuspešnega tudi v prihodnosti, Virantova stranka gor ali dol.
Ni komentarjev:
Objavite komentar