[sstanislav]
> [janezpizdek]
> Razlike ni.
Dobro, dolgovezni šaman, vzamiva, da razlike ni, kaj bi torej ti z davkom na dobiček, kamor seveda spada tudi dohodnina espejev, storil?
Bi ga ukinil in ga pustil podjetjem, oziroma njihovim lastnikom?
Če bi ti namesto, da hitiš podcenjevat z izrazi kot je "dolgovezni", kdaj kaj od tega kar pišem prebral in poskusil vse to tudi do konca doumeti, bi vedel, da se jaz zavzemam za biblično načelo davkov, ki ga je k nam v naše ume zanesla vesoljna entiteta in predstavlja nekakšen seštevek človeške civilizacijske modrosti, ki gre tako:
"Vsak naj cesarju od svojih prihodkov (moderni svet je to malo distribuiral tudi na fazo potrošnje, da demotivira pretirano potrošnjo in motivira ustvarjanje in varčevanje z očitno limitiranimi resursi) plača enak odstotek in pri tem vsi davkozavezanci občutijo enako breme oz. enako "davčno bolečino".
In ader wordz, jaz sem za tri načela:
1. Vsi naj enak odstotek dohodka, kar že imamo na enak način pri trošenju, kontribuirjao v imenu življenja v civilizirani družbi, ki nikogar ne pusti na mrazu crkniti kot gnjido.
2. Da zadeva ne bi bila prekompleksna in postala netransparentna mlakuža, v kateri razsaja komunističnih napihnjenih in debelajsastih požrešnih žab, pijavk in mrgolazni raznorazne, je najbolje, če je to flat-procent davek. Dasiravno se da dogovoriti tudi za progresijo, če le ta enako velja za vse, čisto vse davke. Ker pa na potrošni strani to ni izvedljivo, je EDS samoumevna najbolj idealna rešitev.
3. Vstopni davčni prag oz. davčno izvzetje naj bo za vse davkozavezance enako in naj v sedanjih razmerah EU trga in Slovenije v njemu in globalnega trga in globalizacije znaša cca 18k EUR prihodka letno ter se razmeram sproti prilagaja. S tem omogočimo, da tisti, ki prejemajo zelo malo, normalno preživijo, ne pa, da se jim zasega davke in se jih drži na nivoju vegetiranja na robu in pod robom človeškega dostojanstva, a se jim kobajagai iz pretirano zaseganega potem da cenejše vrtce in podobno nategunsko pačenja komunajzarof, itd.
Kar zadeva načelo solidarnosti v civilizirani družbi, se to v mojem konceptu davkov izvaja iz vseh pobranih davkov in nikoli iz namenskih prispevkov, (razen pri zdravstvenem, kjer črpa kdor je bolan, kontribuiramo pa vsi, pa še tam se marsikaj mora pri nas spremeniti) ter se giblje med spodnjo minimalno mejo, ki zares šibkim omogoča človeka vreden življenjski minimum in zgornjo mejo, ki je odvisna od ekonomske moči skupnosti in lahko v različnih obdobjih varira. Do slednje, do omenjene maksimalne zgornje višine solidanosti za zares šibke in od skupnosti utemeljeno odvisne se sme iti le, če je proračun uravnotežen in se ne zadolžujemo, sicer pa moramo to imeti na minimumu, višino davkov pa določiti tak, da se ta minimum zagotovi.
Komunajzari ste v silni talibansko-boljševiški vnemi, da svoje sprijene in lopovske rentarsko-razdeljevano-reketarske doktrine porinete v vse odprtine posiljevanega narodovega telesa, pomešali vse pojme ter spačili in sprčili vse kar se spačiti in sprčiti da.
Še par zadev, tesno povezanih z davki in solidarnostjo želim izpostaviti. Solidarnosti, onkraj aktuarske, pri recimo pokojninah ne sme biti. To je varčevanje, tako kot vsako drugo. Amen. Dovolj smo eni do drugih solidarni, če oni, ki umrejo prej kot povprečno, oz. kot je v sistemu načrtovana povprečna doba, svoje pokojninske kontribucije pustijo v sistemu za one, ki živijo dlje kot povprečno.
Pa, na primer, zavarovanje za primer nezaposlenosti mora nemudoma nehati biti napajališče za komunistične uravnilovsko plenilske orgije. Vsakemu zaposlenemu se prisilno po državnem represivnem mehanizmu zasega del prihodka, da se ga prisilno in ne glede na njegovo sposobnost percepcije nevarnosti in ali njegove sposobnosti percepcije lastne odgovornosti do sebe samega, zavaruje od bede nezaposelnosti. To se počne pri nas in v Evropi ponavadi neokapičeno v višini cca 6-8%. Če je to neokapičeno, potem mora temu primerno biti tudi izplačilo nadomestila, ko do tovrstne "nesreče" pride. Ali pa zadeve okapičiti, tak kot je okapičeno tudi izplačilo. Pri nas! Ne pa v Nemčiji recimo. Tudi tu ej dovlj aktuarska solidarnost, po kateri sredstva kontribuiran v sklad zavarovanaj od nezaposlenosti, črpajo nesrečniki, ki jih je doletela beda enzaposelnosti, srečniki, ki jih ni, so pa solidarni z njimi, ker vplačanih kontribucij ne dobijo nazaj. malo li je to solidarnosti, kali? Pri nas očitno je, ker smo prispodobnim colaričem ves čas zasegali 2500 EUR na mesec, da bi lahko za omejen čas dobivali nadomestilo v višini 80% svoje plače, ko so sirote v 54.letu starosti ostali brez dela, izplačilo omejili na jebenih 720 EUR. Kobajagi v imenu solidarnsoti. Moj kurac solidarnost! Rop!
Še par je takih zadev, ma nočem "dolgoveziti", hehe..
Preostalo tvoje kumunajzer-doktrinsko rentarsko nakladanje sva pa že večkrat absolvirala. Ne, Stane, ti ne razumeš temeljnega pojma, pojma "proračun". Proračun je po temeljnem dizajnu namenjen zgolj servisiranju s političnim konsenzom dogovorjenih skupnih zadev skupnosti in nikakor ne kreiranju "dobičkov".
Kajti, v normalni družbi, katere sistem je temeljen na poštenih, nerentarsko-nezajedalskih doktrinah in paradigmah, bi slednje bilo oksimoron in absurd. Po tvoje bi sami sebi vzeli iz žepa zjutraj, da bi si potem sami sebi dali nazaj v žep zvečer. To absurdno-butalsko vedenje lahko zagovarjate samo tisti, ki imate za bregom nepoštene agende, v katerih v tem komunističnemu tange-frange šmuglanju po sistemu leva roka - desni žep, eni med transakcijo v ter iz proračuna, pač prigrabite česar niste kontribuirali. Može y podmizno zamono-kartelni kleptoklan stajl, ako ne ide drugače, kanede Stane.
Izjema so raznorazni turkmenistani in podobne države, katerih proračunske potrebe so manjše od višine prihodkov izhajajočih iz naravnih virov in danosti dežele, običajno dandanes nafte in plemenitih kovin, oz. depozitov mineralov inih itd. Dokler jih imajo! Ma, v takšnih deželah davkov ne potrebujejo in jih pobirajo zgolj zaradi kompatibilnosti s svetom in zaradi recimo računice, da se vse enkrat izčrpa.
Če bi recimo, na primer v Sloveniji, nenadoma bilo odkrito v Prekmurju nafte in plina, ki letno nosijo 20 milijard EUR, v Alpah pa nahajališča plemenitih kovin, diamantov in minerlaov, ki nosijo 100 miljard, bi Slovenija lahko davke v celoti odpravila. Oz. bi jih zaradi kompatibilnosti s preostalim svetom v galaksiji Mlečna cesta obdržala, tak da bi imela EDS v višini 8% in davčno izvzetje 100 taužent EUR na leto za državljane rezidente.
Jasno je, da bi vse te davke in vse prihodke skupnosti iz omenjenih rudnikov in naftno-plinskih polj, lahko uporabili za izboljšanje infrastrukture, vlaganja v inovacije, znanje in napredek, ter za varčevanje. Lahko bi celo državljanom Slovenije delili nekakšne letne apanaže v kešu, kar je ekvivalent tvoji dividendi.
Ma Stane, bogtenimarad, doumi že enkrat nekaj, tega se iz davkov ne more početi, ker bi to bil absurd in ta situacija v normalni družbi nikoli ne nastane, ker povratna zanka regulacije višine proračuna deluje v smeri N I Č L E. Oz. uravnoteženja proračuna. In Slovenija nima ne nafte ne plina, ne diamantof, ne zlata, ne srebra v takih količinah. Ima malo tega in ima nekaj drugih nedavčnih prihodkov, ki bi normalno po temeljnem dizajnu morali nižati davke.
To o čemer ti v povezavi s SLO sanjaš, je v domeni bratov Grimm oz. v domeni komunističnega nategunstva in šarlatanstva. Get over it, to kar bi ti delal, ne obstaja v Sloveniji. Idi v Turkmenistan ali v Norveško, če hočeš to. Tu na tej sušni domači grudi je vse kar bomo imeli odvisno od količine vložene pameti in dela. Tudi kazino Tir na ljubljanski železniški alpa Forex ne pomagata, hehe. Sicer pa tudi v turkmenistanih belosvetskih in skandinavijah medomlekocednih je ta hepening omejen na par privilegijev, ki jih uživajo državljani rezidenti.
E moj Stane, star človek pa še vedno sanjaš komunistične kobajagične finančno-razdeljevalne perpetum mobile hepeninge. Iz nič ni nič Stane, to ve vsak kmet. Eskimi bi rekli "There is no such thing as fakin free lunch in this world, mother-mu-ga-spalim".
Ni komentarjev:
Objavite komentar