[eureka]
Pod kakšno kazensko in odškodninsko odgovornostjo neki pa vlagajo fantomski upniki izvršbe ? Upnika ali Odvetnika ? Kdo bo pa tožil odvetnike, ki ravno take upnike do nezavesti ščitijo in bog ne daj, da se komu tak izmišljen dolžnik žali ?
Tisti čas, preden se sploh rešiš iz take blokade(če se) že zdavnaj bankrotiraš. Hvalabogu pa, da je nekdo sploh kaj takega dal v javnost, saj tovrstno početje s prevarami ni le iz strani fantomskih upnikov in tudi ni od včeraj - zato bi se moral zakonodajalec globoko zamisliti in kake varovalke dati tudi v ZIZ. Upniki se morajo v vsem dokazovati z izvirnimi - ne pa z izvedenimi listinami. Zloraba upnika je namreč mogoča že z "verodostojnimi listinami", katere veljajo po računovodskih standardih za izvedene, pa še kopije, zato jih pa lahko že vsak bedak prikroji za izvršbo.
Temeljni problem naše sodnije, poleg največjega (1) trajanja primerov, ki je škandalozno in absurdno dolgo, je (2) da t.i. "verodostojnosti" listin sploh vsebinsko ne preverja niti na eni stopnji postopka.
Vsaka listina, ki jo domnevno upravičeni upnik priloži zahtevku za izvršbo, tejle naši butalski alkimisti avtomatično sprejmejo za "verodostojno". Vsak print iz excela ali worda ali zgolj baze podatkov ali česarkoli v sistemu samega tožnika, ki ga domnevni upnik/kreditor sprinta in pritrese v spis je njim kar avtomatično "verodostojen".
Jasno, da to pomeni, da sodnija s tem v bistvu naravnost izprovocira pritožbo na slepo dovoljeno izvršbo, potem sledi obravnava, ki traja nekaj let, minimalno pa 2 leti.
Skratka na katerikoli strani imamo eventuelno nateguna/prevaranta, mu gladko uspe zadevo zavleči za nekaj let. Vmes pa firme v lasti nategunov običajno propadejo. Če se je stranka A namenila polastiti penezov, ki jih ni dejansko z dobavo zaslužila, lahko v šahu drži stranko B, , najmanj par let, pa če rata rata, hehe, (ali pa jo zgolj izsili, če ta ne želi izgubljati čas in resurse na sodniji).
Če se je pa stranka B namenila zavlačevati (slednje je ipak prevladujoče), pa je dovolj, da se na z absurdno lahkostjo slepo izdano odločbo o izvršbi pritoži in/ali maksimalno eksploatira eventuelne procesne napake stranke A ali sodišča samega.
In luknje v zakonih, še bolj pa luknje v znanju, umih in jajcih sodnikov.
V normalnih ne-bananaripablik državah, sodnija vrši strokovno trijažo in zares vsebinsko preverja "verodostojnost" listin in tudi kompletnost prerekvizitov za začetek postopka pred sodiščem, še preden odloči o zahtevku za izvršbo. Če ni vseh prerekvizitov, na primer: pogodbe/ekvivalenta pogodbe, naročilnice, dobavnice, pripopredaje, prevzemnice, dokazil da res ni bilo plačano ipd... sodišče zadevo zavrne v dokompletiranje. Nikakor pa slepo ne odreja izvršb, na eni strani in nestrokovno-malomarno ne onegavi vsak primer po nekaj let.
In še nekaj zelo pomembnega je - sodišče, ki izda pravo in ne slepo dovoljenje za izvršbo, za to odločitvijo stoji, in pri njej ob eventuelnih bleferskih pavšalnih vlogah/pritožbah dolžnika, ki ne rušijo prerekvizitov, vztraja, pa zato izvršba postane pravnomočna. Pri nas tega sploh ni! Ker naši alkimisti ne bi radi nosili prav nobene odgovornosti.
Skratka, če upnik zares ima vse prerekvizite za terjatev mora sodišče izdati nalog za izvršbo in eventueleno pritožbo, ki dokumentirano in kredibilno pravno-ustrezno ne zruši katerega izmed prerekvizitov, rezolutno zavrniti, da izvršba postane pravnomočna. Ne pa da najprej slepo dovoli izvršbo a potem prav tako slepo ugodi pritožbi.
Kje so našli to logiko, butalci zagamani?!
Od tu naprej, če domnevni tožnik zruši enega ali več prerekvizitov, mora sodišče zgolj še hitro opraviti narok ali dva in presoditi.
In seveda, da imaš prav, v primeru, da toženi domnevni dolžnik postane sledom sodbe pravnomočno dolžnik, plača itak vse stroške, v primeru pa da domnevni upnik izgubi, bi poleg plačila sodnih stroškov moral v primeru, da se izkaže, da je prerekvizite fabriciral/krivotvoril, ali kako drugače zavajal sodišče v času trijaže, plačati še posebno, čimbolj drastično visoko globo. Vzgojno, da se nihče ne dela norca iz sodišča, države in davkoplačevalcev.
Ključni mehanizem je trijaža, ki s priznanjem prerekvizitov v zadevo že na začetku uvaja odgovornost sodišča a tudi garancijo, da od te točke naprej prerekviziti lahko padejo samo če so prej bili krivotvorjeni/fabricirani, da so brez podlage, da ne rečem, da trijaža v veliki meri eliminira tudi možnost krivotvorjenja/fabriciranja.
Skratka, tovrstna strokovna trijaža vzpostavi resen položaj v katerem ni možno, da ena izmed obeh strani na sodišču ne bi bila nečesa kriva/dolžna. Onkraj trijaže nekdo mora fino najebati, ne pa da se, recimo, hipotetično, dve strani tudi po 5 let vlačita po sodniji, potem pa se izvensodno zmenita in nikom ništa. Smo se samo maljo hecalji! hehe. Alpa, še huje, sodišče po petih letih končno zavrne recimo nategunsko fabricirane in celo nerelevantne listine, ki jih je najprej priznavalo za relevantne in "verodostojne" in spet nikom ništa. WTF?
Nadaljevanja postopka pred sodiščem ni, če prerekvizitov ni, če se pa nadaljuje pomeni to bodisi, da se izvršba dovoli in obvelja, skratka obtoženi dolžnik je res dolžan; alpa, da je vlagatelj zahtevka krivotvoril listine pa je on kriv krivotvorjenja. Zaradi strokovne trijaže ni možna situacija, da "je vlagatelj zahtevka samo zmotno mislil da ima osnovo za terjatev", ker sodišče s svojo strokovno trijažo to opcijo eliminira še preden se primer začne.
Še to: Na ameriških sodiščih je praksa, da sodnik tudi v drugačnih vrstah sporov, katerih vsebina niso zgolj gospodarski oz. denarni zahtevki, kar v dvorani na prvem naroku pretehta, "ali sploh imamo prerekvizite za obravnavo na sodišču", oz. "ali sploh tu imamo primer". Če so, odredi nadaljevanje postopka in običajno se takoj ali po krajši pavzi obravna že začne. Ta preprosta praksa trijaže pri naših doživljenjskih alkimistih sploh ne obstaja.
Skatka, problem ni ne zakon, ne dejstvo da na svetu so nateguni, lopovi, nadebudneži, ki zgolj zmotno mislijo, ali na prevaro skušajo trditi, da imajo utemeljive terjatve, pač pa izključno S O D N I J A!
Oni ne sodijo, oni se zgolj skušajo izogniti odločanju in prevzemanju odgovornost nase. Očitno jim na teh njihovih pravnih šolah niti tega niso razložili, kaj pomenijo glagoli "soditi" oz. "presoditi" oz. "odločiti". Ravno zato je vsak naš sodni primer bodisi zgodba o uspešni zlorabi s strani nategunskega dolžnika, bodisi zgodba o uspešni zlorabi s strani nategunskega fejk upnika.
Sodnija in davkoplačevalci pušimo pa v čisto vseh primerih. Zahvaljujoč vrlim sodnikom. Grejt sakses! Jebi se država Absurdistan, pizda ti materina zblojena, tebi, ki nikomur ne nudiš pravnega varstva! Vsak, ki je dal kapljico krvi, ali potu za to sprdačino od države, se zdaj v grobu obrača, ali pa se mu živemu v želodcu obrača, zobje mu pa škrtajo od upravičene svete jeze, če še vedno tlači zemljico tu v Absurdistanu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar