Nekoč sta živela dva Slovenca. Ker je eden zgledal bolj neumno kot drugi, mu je "pametni" začel pametovati. Zaslužek ki ga bova zaslužila si bova razdelila pol pol, kar je pošteno in sta bila oba koj za to. Ker je bil neumni priden, ni imel časa za štetje denarja zato ga je dal v upravljanje pametnemu. Pametni je rekel: Čuj a ne bi midva dajala nekaj na stran za hude čase. Ker je bilo to pošteno sta bila oba koj za to. Ker je pametni imel veliko opravka s seštevanjem ni imel več toliko časa za delo, zato je začel delati le po pol časa, preostali čas pa je štel denar. Sčasoma je bilo denarja toliko, da je moral pametni v šolo. Ker je bilo to pametno je šel pametni v šolo. Seveda je sedaj malo manj ostajalo, pa vendar, ko bo šolo končal se bo ostanek pričel zopet večati. V šoli je bil priden in hitro končal. Čuj pravi pametni, ti nimaš šole, a ne bi bilo prav da jaz dobim malo več denarja kot ti.Ker je bilo to res je bil neumni koj za to. Po letu, dveh, pa je presežek denarja izginil. Kam pa je šel ves denar, pravi neumni. Saj sva se zmenila, da bom jaz imel več, ker imam šolo in v dveh letih je denarja zmanjkalo. Mislim, da morava večji delež denarja dajati v skupno malho. In ker je bilo to pošteno sta tako naredila. Ker je imel pametni čedalje več knjig in zvezkov je potreboval pomoč. Omislil si je tajnico in fikus. Ker je bilo to pametno delo, je morala v šolo. Ker je zato dobivala več denarja je bila malha zopet prazna. Čuj ti malo več boš moral dajati je rekel pametni neumnemu. (sedaj, ga lahko res smatramo za neumnega). Ni problema pravi neumni, vendar kaj bo če mi denarja zmanjka. Ah veš kaj, midva več zasluživa in ti ga bova ene del odstopila, pa bo. Ker je bilo to pošteno so bili vsi koj za to. Ni minil 1 teden, pa je neumnemu zmanjkalo denarja. Dajta mi prosim nekaj denarja, zmanjkalo je. Napiši prošnjo in konec meseca bomo razpravljali o tem, ker sedaj nimamo časa. Ja ne znam pisati, pravi neumni. Ah saj res, sem pozabil, prošnja in izpolnjevanje staneta 100 eur, pravi pametni. Ob koncu meseca je bilo posojilo odobreno 50 eur. Sčasoma si je neumni nabral dolgov za 10 let, čeprav je delal samo on in čeprav je bilo vse pošteno. Ker neumni tako ni mogel več živeti je začel razmišljati s svojo neumno glavo. Naj grem v šolo, ne sem preneumen. Naj več delam, ne morem.Torej kaj, kaj naj naredim. Ah,pravi, kako sem neumen, namesto da dajem v skupno malho, bom raje jest šparal in če pridejo hudi časi, bom lahko od tam jemal. In tako se je zgodilo. Kaj kmalu se mu je nabralo veliko denarja in kupil si je tanarboljši avto. Pametni in tajnica sta to videla in rekla: Poglej z najinim denarjem si je svinja kupila tanarboljši avto.
Ni komentarjev:
Objavite komentar